Chapter

4001 18|               oči in z odprtimi ustmi je gledala na fanta. Tudi njemu
4002 18|               na fanta. Tudi njemu se je zazdelo, da je rekel preveč
4003 18|               njemu se je zazdelo, da je rekel preveč in izkušal
4004 18|             popraviti. ~"Ne misli, da je radi mene, ne. Pa če tebi
4005 18|            tebi nič ne dajo!" Zmajala je z glavo, češ, da ne mara,
4006 18|              se mu smilila. Toda fant je skomiznil z ramo, segel
4007 18|            predpasnik. ~"Le jej, le!" je dejal in sam začel jesti
4008 18|          svoje polovice. In Jerici se je fant zazdel silno možat
4009 18|            njegove besede. In ob enem je začutila, da je tudi ona
4010 18|               ob enem je začutila, da je tudi ona lačna in nekako
4011 18|            ona lačna in nekako plašno je vrtela kruh v roki. Anže
4012 18|           vrtela kruh v roki. Anže pa je gledal doli po sobi z resnim
4013 18|            očanec, in jedel. In ko ga je Jerica videla tako, je še
4014 18|             ga je Jerica videla tako, je še sama ugriznila in teknilo
4015 18|               ugriznila in teknilo ji je. Tako je vsaj Anže mislil: "
4016 18|      ugriznila in teknilo ji je. Tako je vsaj Anže mislil: "Za me
4017 18|             bilo komaj dovolj, za oba je pa bilo, in zato sem sit."
4018 18|             in zato sem sit." Posedel je še hipec, na to vstal, se
4019 18|           kuhinji in odšel v hlev ter je bil popolnoma zadovoljen
4020 18|              bil tako požrešen, kakor je sprva Jerica mislila. Pozneje
4021 18|            Jerica mislila. Pozneje se je večkrat domislila tega in
4022 18|               domislila tega in tedaj je umela Anžeta, ki je edini
4023 18|             tedaj je umela Anžeta, ki je edini tedaj ni bil pozabil.
4024 18|              kje dobiš, glej sam!" To je mislil Šime, in Neža je
4025 18|               je mislil Šime, in Neža je bila istega mnenja. Tomaž
4026 18|               istega mnenja. Tomaž se je bil nekam zavlekel, ko otrovana
4027 18|          otela moči. Gospodinja Katra je prišla zdaj pa zdaj v kuhinjo,
4028 18|          prišla. Zakaj kljub temu, da je bil Anže lačen, ne bi bil
4029 18|            bil človek verjel, kako se je te dni kurilo na Peči. In
4030 18|               Peči. In tudi kuhalo se je. Nikoli toliko piskrov krog
4031 18|              piskrov krog ognja. Tega je pristavila Katra, tega Neža,
4032 18|             Neža za Šimna. In tako se je zgodilo, da je prišla Marjanica
4033 18|             In tako se je zgodilo, da je prišla Marjanica in videla
4034 18|             lonec in ga odstavila. Pa je prišla Neža in zopet ni
4035 18|      Marjaničin vrel in vrel. In tako je bilo, da je čutila živina
4036 18|             vrel. In tako je bilo, da je čutila živina v hlevu ne
4037 18|              ognju. ~Nekaj slovesnega je v tem in takem neredu. Vsi
4038 18|             tožijo, prikimajo: ~"Hudo je, hudo, če je bolnik v hiši."
4039 18|        prikimajo: ~"Hudo je, hudo, če je bolnik v hiši." In ta bolnik
4040 18|          bolnik v hiši." In ta bolnik je bil poseben bolnik, in ta
4041 18|             poseben bolnik, in ta noč je imela biti posebna noč.
4042 18|            biti posebna noč. In zopet je zašumelo po hiši: "Nocoj,
4043 18|            Nocoj, nocoj!" ~Zganila se je skoro plaho Katra. Sedela
4044 18|             skoro plaho Katra. Sedela je proti devetim v sobi pri
4045 18|              starih računov, zakaj da je bil prišel mlin pod zlo,
4046 18|            morale rojiti po glavi, ko je tako resna in mirna strmela
4047 18|              da ni bilo vse prav, kar je prizadela Anici? Spomnila
4048 18|             ni morda bridkosti, ki jo je bila prizadela nevesti s
4049 18|        prizadela nevesti s tem, da jo je obdolžila za tatico? Ali
4050 18|               ne more biti kriva? Ali je pozneje to popravila? Ali
4051 18|              popravila? Ali ne ve, da je bila ukradla Neža? Kaj pa
4052 18|             bila ukradla Neža? Kaj pa je ona storila potem? Je li
4053 18|              pa je ona storila potem? Je li dala Anici zadoščenje?
4054 18|          Anici zadoščenje? Zganila se je nemirno in mrmrala pred
4055 18|         mrmrala pred se: ~"Udarila me je." ~Stopila je k slepemu
4056 18|              Udarila me je." ~Stopila je k slepemu oknu, ki je služilo
4057 18|         Stopila je k slepemu oknu, ki je služilo za omaro, in je
4058 18|               je služilo za omaro, in je vzela steklenico in jo položila
4059 18|             na usta in pila. In zopet je sedla za mizo, da bi pregledovala
4060 18|              v nji spomini. ~"Nocoj," je mislila. In skoro stresla
4061 18|          mislila. In skoro stresla se je ob misli, da morda jutri
4062 18|              več Anice na Peči. Ne bo je več. In kaj potem? Potem
4063 18|              več. In kaj potem? Potem je vse tako, kakor si ona želi.
4064 18|         preslepiš. O, kakor nalašč ti je tako prišlo. Le pomisli,
4065 18|             Peč sem bila prodana. Peč je moja last." ~In zopet je
4066 18|              je moja last." ~In zopet je segla Katra po opojni pijači,
4067 18|             pijači, ali glas vesti se je rogal: ~"Lepo ti bo na Peči
4068 18|              umrje, da bo mir. Nikoli je nisi ljubila, zakaj bi hlinila
4069 18|              imela usmiljenje? Kdo jo je črnil pri možu? Kdo ji odvzel
4070 18|            nemi in temni noči. Hotela je biti ravnodušna in misliti
4071 18|             vest. Ali ni šlo. Stopila je k bolnici, ali kakor morilki
4072 18|         bolnici, ali kakor morilki ji je bilo. Ni je vzdržalo dolgo,
4073 18|          kakor morilki ji je bilo. Ni je vzdržalo dolgo, in zatekla
4074 18|         vzdržalo dolgo, in zatekla se je zopet v svojo sobo in k
4075 18|               daljše. Šele po polnoči je bila Katra za dremala nekako
4076 18|            omočena od pijače. ~Medtem je sedela Marjanica pri Anici,
4077 18|        Marjanica pri Anici, katera se je kuhala v silni vročini.
4078 18|              vročini. In bledlo se ji je. V negotovih obrisih predstav,
4079 18|              obrisih predstav, ki jih je vročina šibala po njeni
4080 18|        vročina šibala po njeni glavi, je venomer in venomer prihajala
4081 18|               In v nepopisni grozi jo je čula Marjanica govoriti
4082 18|             Kam, kam, kam? ~Marjanica je tulila od bolesti: ~"Anica,
4083 18|               dete! O Bog, usmiljeni, je že vse preč. Ne bo prestala,
4084 18|             ne bo." ~"Kam, kam, kam?" je grozno donelo po sobi, sprva
4085 18|            Kam, kam, kam?" ~Marjanica je z drhtečimi rokami iskala
4086 18|              grešne duše!" ~Nakrat pa je bolnica utihnila, in samo
4087 18|             utihnila, in samo ustnice je bilo videti, da se pregibljejo.
4088 18|             pregibljejo. Marjanica se je dotaknila z desnim ušesom
4089 18|             teh šepetajočih ustnic in je slišala pokojno in nežno,
4090 18|               možu, k Juriju!" ~Tedaj je Marjanica padla na kolena
4091 18|             vrni jo, vrni!" Marjanica je molila tako in venomer mislila: ~"
4092 18|              venomer mislila: ~"Sedaj je vse preč, njena duša ne
4093 18|             izprašuje več, umirila se je in gre večnosti naproti,
4094 18|        naproti, gre naproti njemu, ki je tam." ~Tedaj pa se je rahlo
4095 18|              ki je tam." ~Tedaj pa se je rahlo dotaknila neka roka
4096 18|            tih, šepetajoč ženski glas je rekel: ~"Rešim jo!" ~Marjanica
4097 18|                 Rešim jo!" ~Marjanica je planila kvišku in strmela
4098 18|              hipu ni ne pomislila, da je to čudno, da stoji v tej
4099 18|             njej. Čisto naravno se ji je zdelo. ~"Rešim jo!" je dejala
4100 18|             ji je zdelo. ~"Rešim jo!" je dejala tujka. ~"Kdo ste
4101 18|          dejala tujka. ~"Kdo ste vi?" je vprašala Marjanica. Beračica
4102 18|       vprašala Marjanica. Beračica se je nasmehnila. Vrsta ko sneg
4103 18|               Vrsta ko sneg belih zob je sinila mej ustnicama. ~"
4104 18|              mej ustnicama. ~"Hanca!" je dejala Marjanica kakor v
4105 19|          Hanca~"Ah, Hanca, sam Bog te je poslal, sam Bog," je govorila
4106 19|               te je poslal, sam Bog," je govorila Marjanica, in njen
4107 19|              in njen skrbipolen obraz je bil jasen, ko da se je zgodil
4108 19|          obraz je bil jasen, ko da se je zgodil velik čudež. Hanca
4109 19|          zgodil velik čudež. Hanca pa je sedla poleg bolnice na posteljo
4110 19|         Hodila sem vso noč!" ~"Žejna?"je vprašala Marjanica. V naslednjem
4111 19|              V naslednjem trenotku se je spomnila, kaj ji je storiti,
4112 19|       trenotku se je spomnila, kaj ji je storiti, in je izginila
4113 19|       spomnila, kaj ji je storiti, in je izginila skozi vrata in
4114 19|          cilarico in jo dala ženi. Ta je nagnila in pila, si obrisala
4115 19|              le moč da." In potegnila je še krepek požirek in nato
4116 19|             sem prišla." ~"Sam Bog te je poslal, daj ji no, daj,
4117 19|              kar veš, da jo ozdravi!" je govorila Marjanica. Beračica
4118 19|       govorila Marjanica. Beračica se je bila sklonila nad bolnico
4119 19|               in gledala dolgo. Potem je pritisnila svoje uho nad
4120 19|             glavo. ~"Ali ni rešitve?" je zatrepetala Marjanica. ~
4121 19|      zatrepetala Marjanica. ~Beračica je strmela nemo v bledi, lepi
4122 19|               oči z nje. Marjanici pa je pomigala z roko, naj molči.
4123 19|              naj molči. Smrtna tišina je vladala v sobi. Marjanica
4124 19|       Marjanica ni genila. Prepričana je bila, da Hanca reši Anico.
4125 19|               ozdravila. Čudovit glas je šel o nji daleč naokoli.
4126 19|            nikoli, so govorili. Kadar je bolnik že sam nad seboj
4127 19|          tedaj so poiskali Hanco. Ona je znala pomagati vsakomur.
4128 19|               kriva ona. Mnogokrat se je zgodilo, da so jo poklicali,
4129 19|                da so jo poklicali, in je prišla. Če pa le ni hotelo
4130 19|         navadno so tedaj povedali, da je rekla Hanca tako in tako.
4131 19|             bi oni ne ozdravel, ki se je takoj, prej ko se je bolezen
4132 19|               se je takoj, prej ko se je bolezen razpasla, zatekel
4133 19|          zatekel po pomoč Hance. Tako je šel glas o čudni zdravnici,
4134 19|            glas o čudni zdravnici, ki je navadno domovala v razdrapani
4135 19|               najdem doma!" Mnogokrat je mnogi ni našel doma in odšel
4136 19|                da reši Hanca bolnega, je tedaj zapustilo take, in
4137 19|               sedla k vinu, češ, zdaj je vse eno, kdaj se vrnem.
4138 19|             kdaj se vrnem. Zgodilo se je celo, da je prišel isti
4139 19|                Zgodilo se je celo, da je prišel isti človek dvakrat,
4140 19|               vrne domov. Tedaj pa se je zgodilo, da so zadnje čase
4141 19|           ljudje. Nihče ni vedel, kam je Hanca izginila. Tajna znamenja
4142 19|             Tudi se ni čulo več: tega je ozdravila, temu je zravnala
4143 19|               tega je ozdravila, temu je zravnala nogo, temu dala
4144 19|             nogo, temu dala nekaj, pa je prenehal kašljati, tej je
4145 19|             je prenehal kašljati, tej je dala, pa je ni trgalo več.
4146 19|             kašljati, tej je dala, pa je ni trgalo več. Nasprotno
4147 19|              trgalo več. Nasprotno se je zgodilo, da je marsikdo
4148 19|           Nasprotno se je zgodilo, da je marsikdo tarnal: Hanca bi
4149 19|              bilo. In sedaj po dolgem je sedela nenadoma na Peči,
4150 19|         nenadoma na Peči, ne da bi se je bil kdo nadejal. ~Nekaj
4151 19|             nadejal. ~Nekaj podobnega je morala premišljevati Marjanica
4152 19|            godi kakor pri čudežih, da je zdaj vse dobro, se je smehljala
4153 19|              da je zdaj vse dobro, se je smehljala pred se in samo
4154 19|             torbo, temveč neprenehoma je motrila bolnico. Marjanico
4155 19|            motrila bolnico. Marjanico je stresla skoro nekake vrste
4156 19|              in čedalje bolj, ob enem je čutila, da ji je zaspala
4157 19|              ob enem je čutila, da ji je zaspala noga. ~Hipoma se
4158 19|              zaspala noga. ~Hipoma se je tedaj dvignila Hanca. ~"
4159 19|          Hanca. ~"Zdaj grem pa spat!" je dejala. ~"Kaj?" se je začudila
4160 19|                 je dejala. ~"Kaj?" se je začudila Marjanica. ~"Sem
4161 19|       Marjanica. ~"Sem ušla iz ječe," je rekla Hanca, "me je dal
4162 19|            ječe," je rekla Hanca, "me je dal zapreti okrajni zdravnik,
4163 19|             zgodaj naprej!" ~"Hanca," je prosila Marjanica, "ali
4164 19|             ji nočeš pomagati?" ~"Saj je dobra!" je odvrnila Hanca. ~
4165 19|           pomagati?" ~"Saj je dobra!" je odvrnila Hanca. ~V resnici
4166 19|               Anica dobra, ali videti je res bilo, ko da ponehuje
4167 19|            ponehuje vročina. Hanca pa je že stopila iz sobe. Marjanica
4168 19|            stopila iz sobe. Marjanica je stekla za njo in jo peljala
4169 19|             peljala v svojo sobo. Tam je še rekla Marjanici: ~"Če
4170 19|                 V naslednjem trenotku je ležala, in Marjanica jo
4171 19|               ležala, in Marjanica jo je slišala smrčati. Vrnila
4172 19|            slišala smrčati. Vrnila se je Marjanica k bolnici in ni
4173 19|               priti k sebi. Vse se ji je zdelo tako čudno. Videča,
4174 19|        pokojno leži in ne blazni več, je verjela docela Hanci. Tembolj
4175 19|           docela Hanci. Tembolj pa se je Marjanica čudila, kako da
4176 19|             Marjanica čudila, kako da je bila Hanica zaprta. Zakaj
4177 19|          Zakaj naj jo zapro? Sklenila je, da jo povpraša poprej,
4178 19|             ko pojde v stran. Ob enem je pomislila, ali bi ne bilo
4179 19|             za "proti mrazu". Storila je to. Ob štirih pa je zbudila
4180 19|           Storila je to. Ob štirih pa je zbudila Hanco. Ta je prišla
4181 19|               pa je zbudila Hanco. Ta je prišla še enkrat k bolnici
4182 19|               še plesala!" ~Marjanica je spremila Hanco do vrat.
4183 19|               Hanco do vrat. Tedaj ji je rekla Hanca: ~"Nič ne pravi,
4184 19|               sem bila tu." ~"Zakaj?" je vprašala Marjanica. ~"Zato,"
4185 19|          vprašala Marjanica. ~"Zato," je rekla trdo Hanca. Marjanica
4186 19|              trdo Hanca. Marjanica pa je odvrnila: ~"Pa ne bom, Hanca!"
4187 19|                Hanca!" In stisnila ji je sveženj v roke in se pri
4188 19|               ker so ljudje hudobni," je dejala ona, "so rekli, da
4189 19|               še zraven ni bilo. Tako je, vidiš!" ~"Kako so mogli
4190 19|               mogli reči kaj takega?" je tožila Marjanica. ~"Sem
4191 19|               naročila, naj ji dajo," je govorila Hanca, "takih jagod
4192 19|               zvrgli na me, in sodnik je verjel. Pa so me zaprli
4193 19|              pa neumna." In glasno se je zasmejala, in celo v temi
4194 19|             zasmejala, in celo v temi je bilo videti njene zdrave
4195 19|             zdrave zobe. ~Hip pozneje je že bila na cesti doli. ~
4196 19|              cesti doli. ~Mladi Čarga je bil vstal zgodaj in se odpravil
4197 19|          mesto. Tam pri mlinu ob brvi je zagledal črno ženo, ko mu
4198 19|             zagledal črno ženo, ko mu je prihajala naproti. Slišal
4199 19|             prihajala naproti. Slišal je njen veseli smeh. ~V istem
4200 19|            veseli smeh. ~V istem hipu je bila prešla mimo. ~"Dobro
4201 19|          prešla mimo. ~"Dobro jutro!" je rekel mož, žena pa ni odvrnila
4202 19|             ni odvrnila nič. Toda mož je slišal čisto dobro, kako
4203 19|           slišal čisto dobro, kako se je smejala in govorila sama
4204 19|        govorila sama za se. ~Tedaj se je mož plaho ozrl in videl,
4205 19|            njim, ali vsaj zdelo se mu je tako. In skoro groza ga
4206 19|               tako. In skoro groza ga je bilo. ~"Coprnica je!" je
4207 19|          groza ga je bilo. ~"Coprnica je!" je pomislil in začel hiteti.
4208 19|              je bilo. ~"Coprnica je!" je pomislil in začel hiteti.
4209 19|             in začel hiteti. Hanca pa je še za hip postala sredi
4210 19|            nekaj drugega izrednega se je bilo dogodilo v tej noči.
4211 19|              tej noči. Dogodilo pa se je bilo Luki. Ko se je vrnila
4212 19|             pa se je bilo Luki. Ko se je vrnila Marjanica po stopnicah,
4213 19|      Marjanica po stopnicah, potem ko je bila pospremila Hanco, je
4214 19|             je bila pospremila Hanco, je našla na vratih v Aničino
4215 19|           sprva ni spoznala. Ko pa ga je prepoznala, je rekla: ~"
4216 19|               Ko pa ga je prepoznala, je rekla: ~"Kaj, ti si? Kaj
4217 19|            hočeš ti tu?" ~Ali Luka jo je prijel za roko, nagnil se
4218 19|              Marjanica, povej mi, kdo je bila?" ~Tedaj se je Marjanica
4219 19|               kdo je bila?" ~Tedaj se je Marjanica domislila, da
4220 19|            Marjanica domislila, da ji je Hanca prepovedala govoriti
4221 19|         prepovedala govoriti o nji in je skomiznila z ramama, češ,
4222 19|            Luka se ni dal oplašiti in je dejal: ~"Videl sem jo. Pri
4223 19|          Videl sem jo. Pri naši mladi je sedela in v tvoji postelji
4224 19|            sedela in v tvoji postelji je spala. Za sveto ime božje,
4225 19|              Marjanica, povej mi, kdo je bila!" ~Marjanica se je
4226 19|               je bila!" ~Marjanica se je hudo razjezila in dejala: "
4227 19|            videl, prav res." In ko jo je Luka še vedno nadlegoval,
4228 19|               vedno nadlegoval, se ga je otresla, češ, da ga ne sliši.
4229 19|               ga ne sliši. In tako ga je pustila v neke vrste obupu
4230 19|            odšla k Anici. ~Luka pa se je zavlekel nekam v podstrešje
4231 19|           podprl glavo z rokama. Tako je sedel dolgo. In zdelo se
4232 19|              sedel dolgo. In zdelo se je, ko da se stresa njegovo
4233 19|           njegovih očeh in slišal, da je bil prav v bližini, šepetati
4234 19|          njena mati," in videl, da mu je bilo dano pogledati v dušo
4235 19|              podobnega lepi sanji, ki je bila in je ugasnila in je
4236 19|             lepi sanji, ki je bila in je ugasnila in je ne bo več.
4237 19|             je bila in je ugasnila in je ne bo več. Čudno! Ali je
4238 19|              je ne bo več. Čudno! Ali je imel tudi Luka spomine?
4239 19|              tudi Luka spomine? In če je plakal, je li plakal po
4240 19|             spomine? In če je plakal, je li plakal po drugih, po
4241 19|              po izgubljeni sreči? Ali je plakal ko ropar, ki mu vest
4242 19|             ne da, ali ko apostol, ki je trikrat zatajil Gospoda? ~
4243 19|               Gospoda? ~Prav tedaj se je zgodilo, da se je oglasil
4244 19|            tedaj se je zgodilo, da se je oglasil domači petelin,
4245 19|               domači petelin, Luka pa je snival takole: ~Tam nekje
4246 19|              nekje ob obljudeni cesti je stala bela, lična hiša.
4247 19|               lična hiša. Krepka žena je stanovala v nji in se preživljala
4248 19|           preživljala s krčmo, katero je imela s hišo vred v najemu.
4249 19|             Vesela ženska in podjetna je bila, in ga ni bilo voznika,
4250 19|             Neko malo, drobno stvarco je redila pri sebi. Lepega
4251 19|          mlajši: iz drobne stvarce se je bila razvila čez noč lepa
4252 19|              ukradla, Hanca?" ~"Nisem je ukradla, pa je nisem," se
4253 19|                  Nisem je ukradla, pa je nisem," se je smejala žena
4254 19|             ukradla, pa je nisem," se je smejala žena s svojimi snežnobelimi
4255 19|             snežnobelimi zobmi, "moja je vsa od nohtov do las. Kaj,
4256 19|            ali ni zala moja hči?" ~Pa je sedel mej vozniki tudi Luka.
4257 19|               Luka. Vsi so vedeli, da je Luka samostojen mož, da
4258 19|            niti šteli mej se. Tako se je zgodilo, da je Luka ponajveč
4259 19|                Tako se je zgodilo, da je Luka ponajveč vozil sam
4260 19|             tudi sam. Zunaj v kuhinji je sedel k mizi in gledal na
4261 19|           gledal na domačo hčerko, ki je pomivala posodo. Vozniki
4262 19|              z gostilničarko, Luka pa je sedel za se in ni govoril
4263 19|              in ni govoril mnogo.  Pa je rekla mati hčerki nekega
4264 19|              ni ta Luka, ne!" ~Hčerka je zardela do ušes in molčala. ~"
4265 19|               ušes in molčala. ~"Ti," je nadaljevala mati, "če ne
4266 19|              ne slišim o njem. Sestro je omožil nekam prav bogato,
4267 19|               odvrnila nič. Toda mati je videla sedaj, da je zelo,
4268 19|              mati je videla sedaj, da je zelo, zelo rdeča. ~"Aha,"
4269 19|             zelo, zelo rdeča. ~"Aha," je rekla, "če je pa tako!" ~"
4270 19|          rdeča. ~"Aha," je rekla, "če je pa tako!" ~"Tiho bodite,
4271 19|                   Tiho bodite, mati!" je prosila hči. ~In mati ni
4272 19|               Luka ni govoril. Prišel je in sedel in odšel in ni
4273 19|             ni hotel govoriti. ~Pa se je zgodilo, da so tedaj pričeli
4274 19|       železnico. Vsake vrste ljudi se je nateplo, in ob cesti v gostilni
4275 19|                in ob cesti v gostilni je Hanca bogatela. Cela hiša
4276 19|             Hanca bogatela. Cela hiša je bila polna ljudi noč in
4277 19|               morali vozniki, in Luka je našel lepega dne svoj prostor
4278 19|        zaseden. Mlad, črnolas fant se je košatil tam in pil ter pripovedoval
4279 19|             se vesele reči. Zvonko se je smejala. Tedaj je Luka vstal
4280 19|           Zvonko se je smejala. Tedaj je Luka vstal in odšel, in
4281 19|            Luka vstal in odšel, in ko je privozil drugič mimo, je
4282 19|              je privozil drugič mimo, je hotel naravnost mimo. Pa
4283 19|           hotel naravnost mimo. Pa ga je videla Hanca in ga ustavila: ~"
4284 19|              naj mi gre dekle v vodo? Je ne reče ene in je ne!" ~"
4285 19|               vodo? Je ne reče ene in je ne!" ~"Mati," je dejal Luka, "
4286 19|               ene in je ne!" ~"Mati," je dejal Luka, "saj ima drugega,
4287 19|        mlajšega in lepega." ~"Tepec," je odvrnila robato žena in
4288 19|          povlekla s seboj. Peljala ga je v kuhinjo in ga potisnila
4289 19|           rekoč: ~"Kaj deš, v kuhinjo je znal hoditi prej. Zdaj pa
4290 19|              hišo ni hotel." ~"Mati!" je odpočitala hči, ali se na
4291 19|             se rada šali!" Luki pa se je zazdela v tem hipu deklica
4292 19|          kakor, da Hanco dobro pozna, je sedel. Pri vinu se mu je
4293 19|              je sedel. Pri vinu se mu je potem razvezal jezik. Povedal
4294 19|               razvezal jezik. Povedal je, da je gospodar male obrti,
4295 19|        razvezal jezik. Povedal je, da je gospodar male obrti, da
4296 19|             posebno vozarjenje, in da je vse prav, če bi človek le
4297 19|             tako sam ne bil. Z dolgov je, hvala Bogu, ven, še na
4298 19|               kdo bo sam hranil. Tako je povedal Luka ta dan mnogo
4299 19|             mnogo in česar ni ta dan, je drugi teden, in potem je
4300 19|              je drugi teden, in potem je prišlo tako, da so se zmenili,
4301 19|               vzame z Jerico. ~"Takoj je pa ne dobiš, ne," je dejala
4302 19|            Takoj je pa ne dobiš, ne," je dejala Hanca. V srcu pa
4303 19|               dejala Hanca. V srcu pa je bila vesela, da ji je šlo
4304 19|              pa je bila vesela, da ji je šlo vse tako lepo. "Ne dobiš
4305 19|              vse tako lepo. "Ne dobiš je, ne. Misliš, da bom jemala
4306 19|               kaj? Ne nese." ~In tako je ostalo. Železnico so zidali,
4307 19|             Železnico so zidali, Luka je vozil še vedno, in Hanca
4308 19|              vozil še vedno, in Hanca je prodajala vino. Nekega dne
4309 19|      prodajala vino. Nekega dne pa se je oglasil neki gospod iz mesta,
4310 19|              mesta, izkazal Hanci, da je prešla hiša ob cesti v njegovo
4311 19|                Pa še nekaj drugega se je zgodilo. Par stotakov je
4312 19|              je zgodilo. Par stotakov je bila natržila od delavcev
4313 19|           gostilničarka. Neke noči pa je zaslišala v hiši, ko je
4314 19|               je zaslišala v hiši, ko je bilo sicer vse tiho, ropot.
4315 19|               vse tiho, ropot. Vstala je, prižgala luč in šla po
4316 19|      stopnicah v pivnico. Spomnila se je, da je bil že pozno zvečer
4317 19|           pivnico. Spomnila se je, da je bil že pozno zvečer prišel
4318 19|          bankovcev. Bog vedi, kako da je pozabila vzeti denar s seboj
4319 19|          pustila doli v mizi. Stopila je v sobo in planila k mizi
4320 19|           mrzlično. Hvala Bogu! Denar je bil tu. Hanca se je mislila
4321 19|             Denar je bil tu. Hanca se je mislila vrniti, v tistem
4322 19|         mislila vrniti, v tistem hipu je začutila, da je za njo zaškripal
4323 19|           tistem hipu je začutila, da je za njo zaškripal pod. Nekaj
4324 19|          zaškripal pod. Nekaj težkega je padlo čez njeno glavo. V
4325 19|          glavo. V naslednjem trenotku je izgubila zavest. ~Tako se
4326 19|             izgubila zavest. ~Tako se je zgodilo, da je par mesecev
4327 19|                Tako se je zgodilo, da je par mesecev zatem izginila
4328 19|              pri Hanci. Novo poslopje je začelo rasti iz peska, apna
4329 19|           vlaki po progi. In tedaj se je tudi Luki nekaj pripetilo. ~
4330 19|               nekaj pripetilo. ~Hanca je dolgo, dolgo bolehala. Rešili
4331 19|             mogli ozdraviti. Ležal ji je na možganih oni usodni udarec.
4332 19|            usodni udarec. V mali sobi je stanovala s hčerjo v mestu.
4333 19|       Prislužek, ki ga ni bilo mnogo, je pošel v par tednih. Prišel
4334 19|            pošel v par tednih. Prišel je Luka in pomogel in obljubil,
4335 19|               da bo poroka. Jerica se je poslovila s solzami od njega
4336 19|            Luko do mitnice. ~Tedaj se je bil Luka ozrl za njo, in
4337 19|           ozrl za njo, in tudi ona se je ozrla. Luka od tedaj ni
4338 19|         pozabil tistega pogleda. Žgal je v njegovih spominih, in
4339 19|           včasih ni mogel spati in se je vil pod grizečo bolečino
4340 19|           vidi zadnjič. Kdo ve, o čem je mislil celo tisto pot?... ~
4341 19|            celo tisto pot?... ~V hipu je planil Luka kakor od kače
4342 19|             iz svojih spominov. Jasno je bilo čuti v jutranjem ozračju
4343 19|            pojočega petelina. Luka se je prijel za glavo in stokal: ~"
4344 19|               bo nič več. Pa hčere se je dotaknil. Če bi se, pravi,
4345 19|          začniva. Gozdovi so tu. Voda je tu, in železnica je tudi
4346 19|              Voda je tu, in železnica je tudi tu, ni vere, da ne
4347 19|             na kupe. Seve, poizkušati je treba, in en sam, kaj bi
4348 19|              to morata biti dva, Sirk je eden. Drugo je, da ima hčer.
4349 19|              dva, Sirk je eden. Drugo je, da ima hčer. Ni vsakdo
4350 19|          pravi. Kaj deš, Luka?" ~Luka je mislil na Jerico v mestu
4351 19|               le videl. Ampak les, to je drugače. Ne rastejo povsod
4352 19|               tako po ceni." ~In Luka je mislil: ~"Sirk je star lisjak.
4353 19|             In Luka je mislil: ~"Sirk je star lisjak. Če bi Jerice
4354 19|              bilo. Če bi..." Potem pa je rekel sam pri sebi: "To
4355 19|           tudi nič." ~In mesto ženina je dobila Jerica nekaj dni
4356 19|              roke pismo, v katerem ji je obrazložil Luka, da s poroko
4357 19|              še ne gre tako naglo, da je treba tega in onega. ~In
4358 19|              tega in onega. ~In zopet je zastokal Luka. Zunaj pa
4359 19|         tretje. Skozi duplje v strehi je gledalo nekaj medlih zarjinih
4360 19|             obličje starčevo. Drgetal je od mraza in groze. ~"Zatajil
4361 19|                In ko sem izpregledal, je bilo prepozno, bil sem berač,
4362 19|          berač, Sirkov hlapec, in ona je bila žena onega mladega
4363 19|         pisarja. Toda mir, mir! Sedaj je vse mimo: tistega fanta
4364 19|               vse mimo: tistega fanta je vzela sušica, in njo je
4365 19|               je vzela sušica, in njo je vzela beda, in otroka menda
4366 19|            živi. Zakaj živi še? Zakaj je prišla na Peč?" Drsal je
4367 19|              je prišla na Peč?" Drsal je v podstrešju proti stopnicam.
4368 19|     podstrešju proti stopnicam. Tedaj je šinil v polumraku pred njim
4369 19|            dekliški obraz. ~"Jerica!" je zajecal Luka. ~Deklica je
4370 19|             je zajecal Luka. ~Deklica je stopila k njemu, ali videča
4371 19|               čudno izpremenjeno lice je obstala: ~"Luka, kaj vam
4372 19|              obstala: ~"Luka, kaj vam je, ali ste bolni?" ~Drgetal
4373 19|              ali ste bolni?" ~Drgetal je in ni mogel nekaj hipov
4374 19|            odgovoriti. Potem pa se mu je izvilo plaho in komaj slišno: ~"
4375 19|               si, ali nisi?" ~Deklica je strmela vanj in ga ni umela.
4376 19|            vanj in ga ni umela. On pa je šepetal: ~"Pomisli, zatajil
4377 19|        šepetal: ~"Pomisli, zatajil jo je, kakor Peter Kristusa, izdal
4378 19|              Peter Kristusa, izdal jo je." Govoril je o sebi, ko
4379 19|       Kristusa, izdal jo je." Govoril je o sebi, ko da govori o tretji
4380 19|              tretji osebi. Deklica ga je prijela za roko in dejala: ~"
4381 19|               peljem!" ~In peljala ga je po stopnicah doli. In ko
4382 19|            ista odprla, in na njih se je pokazala Katra. In Jerici
4383 19|          pokazala Katra. In Jerici se je stresla roka, ko je videla
4384 19|         Jerici se je stresla roka, ko je videla njen trdi, neusmiljeni
4385 19|      neusmiljeni obraz. Kakor ptičica je bila omočena od njenih oči
4386 19|              njenih oči in venomer ji je morala gledati v oči, kakor
4387 19|           zlobni lisici v noči. Tedaj je ona planila k dekletu in
4388 19|              jo sunila v hrbet, da se je dekle opoteklo: ~"Kako ta
4389 19|               zdaj vstane?" ~Tedaj se je zavedel Luka. Za hip so
4390 19|            Toda ni se premaknil, dasi je stal sestri iz obličja v
4391 19|            nad njenim dejanjem. Katra je opazila izpremembo v njegovih
4392 19|           očeh, ki so bile sinile, in je rekla: ~"No, kaj pa ti,
4393 19|             No, kaj pa ti, kaj!" ~"Ti je ne suvaj, ti!" je grgral
4394 19|                  Ti je ne suvaj, ti!" je grgral Luka. ~"Tebe bom
4395 19|             vprašala, seve." In že se je ozrla po Jerici. Toda ta
4396 19|           ozrla po Jerici. Toda ta se je bila že oddaljila. Takrat
4397 19|               že oddaljila. Takrat pa je Luka stopil tik Katre in
4398 19|             vem, zakaj si jo!" ~Katri je zardelo lice. ~"Molči!"
4399 19|               zardelo lice. ~"Molči!" je siknila. ~"Ti si jo brez
4400 19|           zato ti povem --" ~"Molči!" je pograbila Katra njegovo
4401 19|            Katra njegovo roko. ~"Ne," je šepetal Luka, "povem ti!
4402 19|           Luka, "povem ti! Si jo, ker je ona notri... ker ona notri
4403 19|              umrla. Zdaj veš!" ~Tedaj je stopila iz sobe Marjanica.
4404 19|              Katra ni rekla nič. Luka je stopical, ko da se ni zgodilo
4405 19|              kuhinjo in šepetal: "Ali je bila Jerica, ali je bil
4406 19|               Ali je bila Jerica, ali je bil spomin!" ~ ~
4407 20|           salate na vrtu?" ~Marjanica je začudena pogledala Anico.
4408 20|                Odkod sedaj salato, ko je še sneg in slana. V istem
4409 20|          slana. V istem hipu pa se ji je obličje razvleklo v dobrodušen
4410 20|      razvleklo v dobrodušen nasmeh in je odvrnila: ~"Je ni še, ne.
4411 20|              nasmeh in je odvrnila: ~"Je ni še, ne. Pa če da Bog
4412 20|                ne, pa jo boste jedli. Je že lepo od vas, da ste tako
4413 20|            Bog pomagal in bo!" Za hip je Marjanica je prestala, potem
4414 20|              bo!" Za hip je Marjanica je prestala, potem pa je vprašala
4415 20|       Marjanica je prestala, potem pa je vprašala skrivnostno: ~"
4416 20|             Bo kmalu, kaj ne!" ~Anici je šinilo nekaj rdečice v bledi
4417 20|              bledi obraz, in sklonila je glavo. ~"Kaj se boste bali!"
4418 20|          glavo. ~"Kaj se boste bali!" je pripomnila Marjanica. ~"
4419 20|          pripomnila Marjanica. ~"Oh," je dejala za trenotek pozneje
4420 20|             Še povojev nimam." ~"Hm!" je odvrnila Marjanica in pri
4421 20|        odvrnila Marjanica in pri sebi je mislila: "Druge se bojijo
4422 20|             Ta pa misli na povoje. Pa je še tako revše. Ljubi Bog,
4423 20|           pride prej k moči." Na glas je Marjanica pripomnila tole: ~"
4424 20|            jih da naplesti v vasi. Pa je že lepo od vas, da že zdaj
4425 20|              glejte no." In Marjanica je pri vsej tej vzpodbudni
4426 20|       predpasnikom brisati oči. Ko pa je opazila, da se je Anica
4427 20|               Ko pa je opazila, da se je Anica vznemirila, je silno
4428 20|               se je Anica vznemirila, je silno srdito viknila: ~"
4429 20|           staro norico!" In Marjanica je pustila Anico samo. In tedaj
4430 20|      zadovoljne, sanjam podobne sreče je valovalo v njenem srcu.
4431 20|          njenem srcu. Zdaj pa zdaj se je zavedla Anica in zašepetala
4432 20|                  V naslednjem hipu pa je že zopet, sama ne vedoča
4433 20|               Sam ljubi Bog vedi, kje je bila dobila Marjanica na
4434 20|               veselja žarečim obrazom je hitela k Anici. Toda ta
4435 20|             ta se ni zveselila. Bleda je slonela ob postelji in iz
4436 20|              iz oči, široko razprtih, je gledal strah, strah in samo
4437 20|           strah in samo strah. ~Tedaj je Marjanica vrgla berivko
4438 20|          stran in letela v vas, da se je le kadilo za njo. ~Tam doli
4439 20|             njo. ~Tam doli pri cerkvi je stal cerkovnik. Strašno
4440 20|      cerkovnik. Strašno radoveden mož je bil. ~"Kam pa, kam?" je
4441 20|               je bil. ~"Kam pa, kam?" je vprašal Marjanico dobrodušno. ~"
4442 20|              Pojdi se smolit, dedec!" je odvrnila razgreta dekla. ~"
4443 20|               razgreta dekla. ~"Aha," je dejal cerkovnik in šel zvonit
4444 20|            zvonit avemarijo; potem se je vrnil zopet pred cerkev
4445 20|       Marjanico z Zaplotarico. Stopil je ženskama naproti, dasi ga
4446 20|             ženskama naproti, dasi ga je Marjanica merila z divjimi
4447 20|              divjimi pogledi. ~"Aha," je dejal in se smehljal sam
4448 20|               In s čudovito mirnostjo je gledal nemirnost Marjaničino
4449 20|             Tako nekaj samozavestnega je bilo v možu, kako v poveljniku,
4450 20|           možu, kako v poveljniku, ki je zopet enkrat pognal sovražno
4451 20|             sovražno vojsko v beg. Pa je bil tako samozavesten. Tam
4452 20|                Tam nasproti cerkve mu je stala hiša. Pet oken je
4453 20|               je stala hiša. Pet oken je bilo v hiši. Izza vsakega
4454 20|             bilo v hiši. Izza vsakega je gledala kodrasta glavica. ~"
4455 20|         kodrasta glavica. ~"Hudirja," je mislil cerkovnik, "pa še
4456 20|                    Okoli treh po noči je bilo, ko je ustavil tuj
4457 20|              treh po noči je bilo, ko je ustavil tuj voznik doli
4458 20|              voznik doli ob mlinu, in je skočil iz voza v topel kožuh
4459 20|           razočaran. V tistem hipu se je odločila od mlina sem senca
4460 20|               gospod!" ~"Kaj v breg?" je vprašal prišlec. Toda mož
4461 20|           prišlec. Toda mož pred njim je bil že onstran brvi, in
4462 20|               onstran brvi, in gospod je šel za njim. Molče sta v
4463 20|           breg. Ko sta prišla na Peč, je naprej idoči mož obstal,
4464 20|          obstal, pokazal onemu, ki mu je sledil, na razsvetljena
4465 20|               naslonil oboje voza, ki je gledal izza lope. ~Tako
4466 20|               gledal izza lope. ~Tako je slonel mož dolgo in strmel
4467 20|               mogel misliti. ~V hlevu je zamukalo neko živinče. Tedaj
4468 20|       zamukalo neko živinče. Tedaj se je pokazal na vratih, ki so
4469 20|          pastir Anže. Mož pod lopo se je prebudil iz zamišljenosti
4470 20|              in krenil nekam. Anže pa je stopil h koritu, zajel vode
4471 20|             vode in se umil. Potem se je ozrl ali videč, da ni nikogar
4472 20|               da ni nikogar pod lopo, je zamodroval: ~"Ali Tomaža
4473 20|            Ali Tomaža luna trka?" ~Pa je hotela nesreča, da je bil
4474 20|              Pa je hotela nesreča, da je bil Anže baš danes na vse
4475 20|               mahne v kuhinjo. In ker je našel na ognjišču ogenj,
4476 20|              našel na ognjišču ogenj, je sedel za ognjišče. Pa je
4477 20|              je sedel za ognjišče. Pa je prišla Neža in ga je spodila
4478 20|               Pa je prišla Neža in ga je spodila neusmiljeno. Hočeš,
4479 20|             neusmiljeno. Hočeš, nočeš je krenil Anže iz kuhinje in
4480 20|               za ognjiščem, zlasti če je tešč in lačen. Pa je slabo
4481 20|               če je tešč in lačen. Pa je slabo naletel. ~Tedaj je
4482 20|              je slabo naletel. ~Tedaj je Anže obupal, krenil spet
4483 20|        zadremal v drugo, potem, ko se je bil domislil, da je to jutro
4484 20|             ko se je bil domislil, da je to jutro posebne vrste jutro,
4485 20|            danes obsedene. ~Zbudil ga je glas zvončka. Planil je
4486 20|               je glas zvončka. Planil je kvišku in skozi vrata in
4487 20|            skoro padel čez Jerico, ki je klečala na dvorišču pri
4488 20|         vratih in molila, med tem, ko je duhovnik ravnokar stopal
4489 20|       ravnokar stopal v hišo. Anže se je zgrudil k dekletcu na kolena. ~"
4490 20|             dekletcu na kolena. ~"Kaj je?" je šepetaje vprašal. ~"
4491 20|        dekletcu na kolena. ~"Kaj je?" je šepetaje vprašal. ~"Umrla
4492 20|        šepetaje vprašal. ~"Umrla bo!" je istotako šepetala Jerica. ~"
4493 20|              šepetala Jerica. ~"Kdo?" je vprašal fant. ~Ona je odkimala
4494 20|                 je vprašal fant. ~Ona je odkimala z glavo, češ, da
4495 20|             da naj molči. Nekaj hipov je Anže motril začuden dekličin
4496 20|          dekličin obraz. V hipu pa mu je postalo nekako silno tesno
4497 20|           silno tesno pri srcu. Ko da je šinil spomin mimo njegove
4498 20|            njegove duše: davno, davno je bilo to. In tako, ravno
4499 20|             In tako, ravno tako jutro je bilo, in ravno tako se je
4500 20|             je bilo, in ravno tako se je prebudil, in so rekli: Umrla