Chapter

  1 1 |         vidiš, da sedim jaz tu. Le v vežo pojdi!" ~"Kaj?" se
  2 1 |     navihanih brk zdrave zobe. "Le Šimna vprašaj, kaj hoče."
  3 1 |        pomikal k peči. ~"Naj me le, naj me le, pa mu tako povem,
  4 1 |       peči. ~"Naj me le, naj me le, pa mu tako povem, da bosta
  5 1 |    nedolžna jagnjeta ste. Ko bi le bila tako slepa in neumna,
  6 1 |         Vsak ti mora dati prav. Le umiri se. Glej, huda beseda
  7 2 |     mogel reči, da je bilo kdaj le za toliko prepira med nama."
  8 2 |       ne bova kregala, da bi se le naju otroci ne! Kaj? Ali
  9 2 |     Jurco. Ali zdaj veste?" ~Pa le niso hoteli vedeti in govorili
 10 2 |         modro in resno: ~"Mati, le nikar ne jokajte, Lipček
 11 2 |            Domačina bosta menda le!" je modroval kmetič, "kajti
 12 3 |        o svojih besedah, "da je le začasno tu, ker se mu še
 13 3 |      hlapec, kakršen mora biti. Le malo presamostojen se je
 14 3 |      trd si, pa mi zato ugajaš. Le nase boš malo bolj gledal.
 15 3 |          da tiščiš par desetic. Le pusti jih, da se ne prehlade." ~"
 16 3 |      udarila rdečica v obraz. ~"Le pojdi, Juri, plačam pa jaz,"
 17 3 |       pa ga boš imel še ti, kaj le polegaš in še napoto delaš." ~
 18 3 |      tam misliš začeti zdaj ti. Le gospodari! Prav nobene reči
 19 3 |    ponavljal pred se: "Morda pa le ni taka in tako brez srca.
 20 4 |           saj mi ni na tem. Sem le tako rekla!" ~Obrisal si
 21 4 |   očenaš za očenašem, in spanec le ni hotel na njene oči, in
 22 4 |         rdečico v obrazu končno le priznala, da ji je Juri
 23 5 |         boš kaj videl Šimna, mu le povej, da naj moj nos pusti
 24 5 |   takšen ko otročja prešica." ~"Le sama mu povej, Marjanica,"
 25 5 |         napačno Marjanica, "naj le bo, naj le sliši in si zapomni,
 26 5 |      Marjanica, "naj le bo, naj le sliši in si zapomni, da
 27 5 |       sem pa ravnokar vstal." ~"Le počakaj," je odvrnila Anica, "
 28 5 |         hočeš materi prikupiti? Le pridno, Anica!" ~Anica je
 29 5 |     devlješ česen v ješpren? O, le vprašaj Krivca. Je rekel,
 30 5 |    sitnost stresala Katra, "kaj le treba, da mi tu pogrinja
 31 5 |        na Anico in Jurija, češ, le nikar se mi še ne izgubita,
 32 5 |       velikim psom v kuhinjo. ~"Le lepo kuhajte vidve," je
 33 5 |          No, zal pa si, zal, da le zamazan ne bi bil tako." ~"
 34 5 |        Katra nevesto, "zakaj se le štuliš sem. Gori pa so postelje
 35 6 |      napravi. Kaj hočeš, saj je le domač, in ti se razumeš
 36 6 |       ti se razumeš na delo. Je le dobro, da ni treba tuje
 37 6 |        je, da bi v hudi potrebi le nerada prejela kaj od tašče,
 38 6 |    zapomnil," je dejal Tomaž. ~"Le," se je odzval Lipe, "zato
 39 7 |          O saj vem! Tebi je mar le jed in pijače, in besede
 40 7 |         ti poljubi, potem si pa le zapiši za uho, da bi tudi
 41 7 |         naj iščem in vzamem? O, le naznani! Pa bom povedala
 42 7 |        ga je pa Šime. Pa naj ga le, na vesti mu bo gorel, če
 43 7 |         da mi je vzel Šime. Naj le, naj. Dala bo nazaj, tako
 44 8 |       nazaj. Pa se dobro ujema. Le zapomnite si, še pogrebli
 45 8 |       pometel na Peči. Zakaj se le tako boji matere." ~"Bolan
 46 8 |       Ne vidiš li, da je vse to le pretvara? Ali se je preje
 47 8 |       no, povej naši Anici, naj le tebi napravi srajce. Tebi
 48 8 |      zabavljati čez gospodinjo, le molči! To veš, da se ne
 49 8 |       in potuhnil se je. Naj se le, Tomaž, ti še ne poznaš
 50 11|     hlapca so, nekaj kupčije bo le!" ~"Na Peči," se je začudil
 51 11|         navade; "zažgem jih." ~"Le!" je pripomnila Katra. ~"
 52 11|      vse, ker si ti tak. Kaj te le more zmotiti, da vzameš
 53 11|          Čudno se je zdelo Luki le to, da, dokler ni bila začela
 54 11|         ne ve, kako bi začel. ~"Le povejte," je prigovarjala
 55 11|       je pripomnila: ~"Ti je pa le peč postala prevroča." ~"
 56 13|      dvignila sedaj in rekla: ~"Le na ono stran pojdite!" ~"
 57 13|       skritem kotičku srca tako le: ~"Ne verjemi tega, neumnost
 58 14|   deklica je drhtela še huje. ~"Le spat pojdi lepo, Jerica,"
 59 14|        od notranjega ihtenja. ~"Le joči, ubogo moje dete,"
 60 15|   odvrnila Anica. "Saj sem bila le do trga, do sodnije radi
 61 15|     seveda, tožit je šla. Ko bi le ne vedeli komu! Ko bi le
 62 15|        le ne vedeli komu! Ko bi le ne vedeli, kdo te je vrnil.
 63 15|        srca sem, hinavka! Juri, le poslušaj jo, verjemi ji." ~"
 64 17|         moj ljubi Bog, kako naj le začnem, če pa misli na vse,
 65 17|     spati in je venomer mislila le o tem, je slednjič sklenila,
 66 17|     hiši samo užitek in še tega le do tedaj, dokler ostanete
 67 18|          ji zabičala, da naj jo le pokliče, če bi ji bilo slabo.
 68 18| potisnil Jerici v predpasnik. ~"Le jej, le!" je dejal in sam
 69 18|         v predpasnik. ~"Le jej, le!" je dejal in sam začel
 70 18|       nalašč ti je tako prišlo. Le pomisli, kako bo, če ozdravi
 71 18|        bo na Peči odslej, lepo! Le bodi odkritosrčna in povej,
 72 19|        pelina, pa ne de nič! Da le moč da." In potegnila je
 73 19|  poklicali, in je prišla. Če pa le ni hotelo biti bolje, so
 74 19|      medtem ko so bili oni sami le hlapci v službi drugih.
 75 19|       je vse prav, če bi človek le tako sam ne bil. Z dolgov
 76 19|          tisto beračijo prodaj! Le meni verjemi, zdaj še prodaš
 77 19|     mestu. In še svet vidi. Boš le videl. Ampak les, to je
 78 20|   mislite na vse to. He, Anica, le veselo in pogumno, kaj!
 79 20|       in letela v vas, da se je le kadilo za njo. ~Tam doli
 80 20|     mogla. Zdaj je bolje. Da bi le še mir dali. Ali, kaj imajo
 81 20|     Anica prepozna Marjanico. ~"Le pijte, le," govori dekla, "
 82 20| prepozna Marjanico. ~"Le pijte, le," govori dekla, "to vas
 83 20|        njene ustnice. ~"Pij no, le pij!" ~Anica bi viknila,
 84 21|        še pri Pušarju. Tedaj ne le, da ni dobil vina, temveč
 85 21|        ni nič. ~"Saj ne očitam, le tako sem rekla," je nadaljevala
 86 21| Počakati! Saj rada čakam, da bi le dočakala. Pa to je, to!
 87 21|       samo piješ..." ~"Tisto pa le molčite, Katra," je odvrnil
 88 21|  zaničljiv izraz in je dejal: ~"Le pehaj se sama za svojo srečo." ~* * * ~
 89 21|        pastir. "Sva si podobna, le to je drugače, da imam jaz
 90 21|   Pojdem za konjskega hlapca." "Le pojdi," je rekel oče, "saj
 91 22|        oni bom povedala, naj te le ima, če te hoče. Lepega
 92 22|         že povedala, naj ti jih le kupuje, naj. Pa da bi bolje
 93 22|         si bil že zaprt. Naj te le ima potem, naj te le ima.
 94 22|         te le ima potem, naj te le ima. Naj se ji smejejo druge.
 95 22|       je obrnil fant v stran. ~"Le glej v stran!" se je hudovala
 96 22|       za nadležnim pastirjem. ~"Le daj me, če me ujameš!" se
 97 22|         Katra ga je razumela: ~"Le zgovorita se!" je rekla
 98 22|  mrmrala, videča ju odhajati: ~"Le rujta, le! Bomo videli,
 99 22|        ju odhajati: ~"Le rujta, le! Bomo videli, kdo bo zmagal."
100 22|        svojo sobo in mrmrala: ~"Le počakaj, danes ga nisem
101 23|      ozrl po čredi. ~"Mogoče pa le ni!" je dejal za čas. Ali
102 23|  otrokovo, in je rekel: ~"Da je le vse prestano. Da je le zdrav
103 23|       je le vse prestano. Da je le zdrav človek!" ~"Prav res,"
104 24|          ne, za to pa nisem tu. Le pojdi!" ~"Imej usmiljenje,
105 25|        jih nesem, te lilije!" ~"Le nesite!" priganja Jerica. ~"
106 25|          Ubogi otrok! Kdo bi mu le stregel, da bi mene ne bilo!
107 25|   vržejo!" ~"Meni se zdi, da je le bolje tako!" je odvrnila
108 26|       Ti bodo že pokazali, kod. Le meni veruj, če nihče, Hanca
109 26|       za njim, "dobrega srca je le. Da se mu le zmeša po poti.
110 26|    dobrega srca je le. Da se mu le zmeša po poti. Nekaj je
111 26|   kvasil o stari materi. Če sem le prav slišala -- seve!" ~
112 26|        si bil pazen, si! Potep! Le nič ne, preveč prijaznosti.
113 26|      mogočno opleteno posodo. ~"Le jejta," je dejal in potisnil
114 26|        trga presneto vroče, naj le pije in je. ~V tem sta zagnala
115 26|       ni bilo, in Bog je obrnil le po svoje. Zapisano je bilo,
116 26|      rekel: "Glej ga, že misli: Le hodi po tisti njivi. Tvoja
117 26|       Veste, so domači bolniki. Le pojdite in povprašajte.
118 26|        cesti. Mislil je venomer le eno: da je Jerica izgubljena.
119 26|       in govoril sam s seboj: ~"Le pij, Luka! To je še najbolje.
120 26|         je delo, da zvoni. "Naj le zvoni, naj. Naj mrjó. Če
121 26|     Bomo videli, kdo je gospod. Le proč s tisto belo cunjo,
122 27|       začel povpraševati, čegav le je oni mlin doli ob brvi,
123 27|    postopa tu gori ali doli, da le postopa. Mar mu bo!" Glasno
124 27|         in resen delavec, če je le hotel. To je videla te dni
125 27|         je odvrnila Anica. ~Naj le! je odvrnila Katra. Še nikdar
126 27|         boreča se, čuti je bilo le glasno sopenje. Nenadoma
127 29|        Komu! Anti tisti Jerici! Le veruj mi. Vere nima nobene,
128 29|       Luka je molče poslušal. ~"Le meni veruj," je govoril
129 29|        sirote Jerice na Peči. ~"Le poslušaj!" je dejal Tomaž
130 31|      tako sama od sebe. ~"Da ni le spomin!" se je stresla Marjanica
131 32|         je res, torej je vendar le res! Ona je v zaporu. Osumljena
132 32|        ji je bil. Plašilo jo je le ono nemirno podrhtavanje
133 32|       rekla nekako hudomušno: ~"Le vzemi, denar je vedno potreben." ~"
134 32|       groza, venomer je mislila le eno: Po nedolžnem je bil
135 33|        je umrla. Mi ni žal, ne! Le miru ni. So neki zaprli
136 33|  premeten nasmeh na ustnicah. ~"Le nič se ne boj!" je govorila, "
137 33| naredila, da sem sama ušla? ,Tu le pri tem oknu bom skočila
138 34|     smejé se fanta in dejala: ~"Le pojdi, le!" ~"Saj moram,"
139 34|    fanta in dejala: ~"Le pojdi, le!" ~"Saj moram," je dejal