Chapter

  1 1 |         gozdnatih gričev, legle sedaj prav nad vas in se za nekaj
  2 1 |        je bilo obširno dvorišče sedaj preplavljeno od mlakuž in
  3 1 |          lačen in moker." ~Šele sedaj so se ozrli svati na berača
  4 1 |            Kaj?" se je oglasila sedaj znova gospodinja, "kaj je
  5 1 |       ko sama skrb in žalost." ~Sedaj se je Juri posili nasmehnil.
  6 1 |       Anže. ~"Kaj?" je vprašala sedaj Marjanica. ~"Na dvorišču
  7 1 |       je.  Ponesreči je bil baš sedaj tudi godec prenehal. Pečanka
  8 1 |        je to sprejem moji ženi? Sedaj mi je dovolj." ~Anica je
  9 2 |           Hči!" je bruhnil Juri sedaj z vso ostalo mu še močjo
 10 2 |         si prinesel," je viknil sedaj Jurca, "glej, moj sin in
 11 2 |         krošnjica?" ~In krošnja sedaj ni molčala. Možu se je zdelo,
 12 2 |    očetovskih čustev, se je bil sedaj na večer svojih dni ves
 13 2 |         se. Glej, ti in Peč sta sedaj moja, in če se mi poljubi,
 14 3 |       žive dni ni tako hitel ko sedaj, ko je zlagal polena v vrsto.
 15 3 |  navdajala kakor tolikrat, tudi sedaj z zadoščenjem: Zaslužila
 16 4 |         in na hišo, v kateri je sedaj ona? Lepo mora biti tam
 17 4 |      otroci so pokazali na njo. Sedaj je Anica vstala. Cel razred
 18 4 |       jo vprašal, ali bi hotela sedaj iti za vedno na Peč, tedaj
 19 4 |     dovolila tvoja mati, ali bo sedaj, ali ji bo prav? Uboga sem!" ~
 20 5 |       Izgubila si eno, pa lažeš sedaj. Moj Bog, slabša si ko otroci,
 21 6 |          Popolnoma tako je bilo sedaj, samo da ni bilo slavnega
 22 6 |      potrpim." ~"Ne," je dejala sedaj Anica, "ni treba!" Čutila
 23 6 |    svojega moža. In začutila je sedaj prav jasno nevoljo nad njim: "
 24 6 |     Živeti sem znala tudi sama. Sedaj pa je tako, da hočem živeti,
 25 6 |      vrnil, in da je ona, Anica sedaj velika in sedi na Peči in
 26 6 |        je narobe! O ti moj Bog, sedaj mi sešije obleko narobe
 27 6 |           Molčite!" je kriknila sedaj Anica, "vi zamenjujete lice
 28 6 |        Lipetom, ki se je obrnil sedaj in dejal: ~"Ali veš, Tomaž,
 29 6 |         od trota ne bo ločil." ~Sedaj stoprav se je oglasil "oskrbnik"
 30 6 |      Veš kaj," se je razkoračil sedaj Tomaž, "če ti ni prav, Lipe,
 31 6 |      ozrl. ~"Kaj?" se je obrnil sedaj Lipe. Hlapca sta si stala
 32 7 |         bil nekdo zamudil in je sedaj hitel na vso moč. Bil je
 33 7 |        Tako, seveda, pogan," je sedaj razumela Marjanica. "In
 34 7 |    spravil desetico in je sedel sedaj z zamazano knjigo na kupu
 35 7 |    vračale do vprašanja: kaj pa sedaj, kaj bo sedaj, in kakor
 36 7 | vprašanja: kaj pa sedaj, kaj bo sedaj, in kakor v odgovor ji je
 37 7 |         nagnila nadenj. Stoprav sedaj sta ji napolnili srce brezmejna
 38 8 |      naj si bode tako ali tako. Sedaj sta sedela pri gugajoči
 39 8 |        od njegovega obraza oči. Sedaj pa se je nagnila čez mizo
 40 8 |         kako mu je hvaležna. In sedaj, ko ga je poslala k zdravniku
 41 8 |        gledati za njim. In šele sedaj se je spomnila, da mu tega
 42 11|          Ne, ni!" je odvrnil in sedaj posilil kašelj. V resnici
 43 11|         V resnici ni čutil Luka sedaj najmanj vročine. Pač pa
 44 11|        bal, kaj bode, če ga ona sedaj nanagloma prime za roko,
 45 11|       veselo brezskrbnostjo. In sedaj se je zgodilo, da se je
 46 12|         je zdelo, ko da gledajo sedaj vsi na njo. Zadrega ji je
 47 13|        v vas ali v trg. Stoprav sedaj je spoznala deloma svoj
 48 13|         strah, pri misli, da je sedaj popolnoma brez denarja.
 49 13|       ji je obenem, da leži mej sedaj in tistim veliko časa in
 50 13|         ognjišču in se dvignila sedaj in rekla: ~"Le na ono stran
 51 13|  spravila ob dobro voljo, zakaj sedaj ni vedela, kam naj se obrne.
 52 13|     stari, oni lepi, resni mož. Sedaj pa je ležala globoka žalost
 53 13|        umrje mož, kaj potem? Že sedaj te ne more, ker si ji zmešala
 54 14|       hiše. Jutri bom zdrava. A sedaj čitaj, čitaj!" ~"Kje?" ~"
 55 14|        že ves čas. Anže ga niti sedaj ni opazil, z nekako nestrpnostjo
 56 14|        Kaj si bral?" je vprašal sedaj nenadoma Luka. ~"Od hudobne
 57 15|        jo je vendar spremil. In sedaj so šle njegove spodbujajoče
 58 15|         Samo jaz in Jerica veva sedaj, drugi pa ne smejo vedeti.
 59 15|        Anica je opazila stoprav sedaj, da je bled. ~"Ali si bolan,"
 60 15|   medtem ko je odšla tudi tašča sedaj vznemirjena k sinu. Nekaj
 61 15|         k moževi postelji. Šele sedaj je opazila, da je prazna.
 62 16|      otrok tudi!" je pripomnila sedaj Kloto Cilika.  "Otrok ne
 63 16|        to nekaj takega, kar ona sedaj čuti? Ali ni morda nič?
 64 16|        je spreletel, in stoprav sedaj je začutila svežost rane,
 65 16| pomislila in se domislila Anica sedaj Marjanice, in zopet so jo
 66 17|         ki se je polastil Anice sedaj, ji je za hip vzel slednjo
 67 17|    Dvignil se je v njej stoprav sedaj divji odpor proti njemu,
 68 17|         stoječ: ~"Ali me hočete sedaj poslušati! Poslušati me
 69 17|     testamentu!" ~Anica je bila sedaj prepričana, da Tomaž ne
 70 17|          To ni res!" je viknila sedaj Anica, "moj mož tega ni
 71 17|     poti, ves ta gnus je čutila sedaj in drhtela, ko da je vsa
 72 17|     prekličem, prekličem... ~In sedaj je razumela njegovo smrt.
 73 18|       ljubila, zakaj bi hlinila sedaj usmiljenje? Ali si sicer
 74 18|      tako in venomer mislila: ~"Sedaj je vse preč, njena duša
 75 19|     Hanco. Hance pa ni bilo. In sedaj po dolgem je sedela nenadoma
 76 19|        nič. Toda mati je videla sedaj, da je zelo, zelo rdeča. ~"
 77 19|         pisarja. Toda mir, mir! Sedaj je vse mimo: tistega fanta
 78 20| začudena pogledala Anico. Odkod sedaj salato, ko je še sneg in
 79 20|         kar tako. In Anica čuti sedaj zopet ono bledomrzlo senco,
 80 20|       je pustil ob postelji. In sedaj je segel v žep in piše na
 81 20|       vedno gleda in ne razume. Sedaj stoji zdravnik pred njo
 82 20|      ali je še, ali je ni. Toda sedaj se ji zdi zopet, da je še,
 83 20|        da je je skoro strah. In sedaj se je tašča zgenila, segla
 84 20|         Bog, saj je prišel šele sedaj, ko je prešlo, pravi strah
 85 21|     bila že davno to opazila in sedaj je napol očitajoče rekla: ~"
 86 21|        zanimal za njo, ni vedel sedaj še nič posebnega o njej. ~
 87 21|       še nič posebnega o njej. ~Sedaj je izpustil krompir, gledal
 88 22|         tem delal. Tako je tudi sedaj pomišljal nekaj časa in
 89 22|  ničesar radi Katre. Zato se je sedaj skoraj veselo obrnila proti
 90 23|         ste prišli?" je vprašal sedaj Anže. Z nekako nemirnostjo
 91 23|       Anže. ~Mož je vstal. Šele sedaj je videl Anže popolnoma,
 92 23|       mu je šlo skozi misli. Do sedaj Anže ni vedel, da se more
 93 23|        ga je zamenjal za papir. Sedaj pa je vzel ta cekin in se
 94 23|      Tiho je vse, tako tiho. In sedaj hipoma trepetajoč glas sredi
 95 25|         Peči, revna deklica, in sedaj sedi tukaj gori v senožeti
 96 25|        naročje že ima lilij. In sedaj je že tik Jerice. Jerica
 97 25|    Katra je odstopila za korak. Sedaj ni mogla več dvomiti, da
 98 25|      bodoče življenje, in da ji sedaj nihče več Šimna ne odvzame,
 99 25|        klobuk s kozjim repičem. Sedaj je stopil v hlev, pognal
100 26|         vprašanju. Zato je tudi sedaj pomislila: Če ve, ve. Potem
101 26|       njivi. Tvoja bo, kakor je sedaj tvojega očeta. Pa ga vprašaj,
102 26|         potrkal je v četrto. In sedaj so se res odprla vrata. ~
103 27|         ni začudil, ko je dobil sedaj na Peči onega tujca. "Aha,"
104 27|     bila misel, da jih dobi, in sedaj jih je res imel. ~Nekaka
105 27|      dejala sama sebi: ~"Anica, sedaj si sama. Anica, ali pojdeš
106 27|       Kdo ve, ali je bila Anica sedaj še ona ljubeča Anica, ali
107 27|     izpusti!" ~"Ti!" je slišala sedaj Tomažev glas, "ali me poznaš?
108 28|        Sodni stroški znašajo do sedaj... z vsem spoštovanjem..." ~
109 28| odvetnikom. Zmešala se je, dala sedaj ta odgovor, zdaj zopet preklicala
110 28|       ni tako lahko, je uvidela sedaj. Kje naj si izposodi? Še
111 30|         dekle ušlo samo!" ~Tudi sedaj ni Luka odgovoril. ~Tedaj
112 30|  nasproti Anici precej vljuden. Sedaj je sedel ob Katri. ~"Gospa,
113 31|       poslušala: da, to je bilo sedaj popolnoma slišno. Nekje
114 32|  opozoril, naj sede. Ni hotela. Sedaj je skoro omahnila na stol. ~
115 32|  polnoči one usodne noči. Ko je sedaj slišala, da je Luka izginil,
116 32|       je bila prinesla s seboj. Sedaj je segla v žep in odvezala
117 32|         za njo pravtako ko meni sedaj, ko plačem ob svojem mrtvem
118 32|    drugega, kakor je mislila do sedaj. Čudovito je bilo čitati
119 33|        Hanca," je skoro kriknil sedaj Luka, "Jeričina hči živi."
120 33|         jo vedel v neko sobo. ~"Sedaj jo bodo sodili," je mislila