Chapter

  1 1 |         mizo. Pri tem so ji nemirne oči begale po gostih in obstale
  2 1 |        obrazu je ležala utrujenost. Oči so bile žalostne. Na licih
  3 1 |          gledala nevesta in fant iz oči v oči. Fant je stopil k
  4 1 |            nevesta in fant iz oči v oči. Fant je stopil k ognjišču,
  5 1 |             njegove plahe, začudene oči. Čutila je, da se mu trese
  6 1 |              da se otme teh morečih oči. In tedaj je zagledala prav
  7 1 |           lice, prijazne in pametne oči, in čudna, čudna misel jo
  8 1 |             planila Pečanka kvišku. Oči so ji izstopile iz glave.
  9 1 |            naproti dobrih in resnih oči Lipe je bil odšel, kakor
 10 1 |         zasvetile osuplosti in jeze oči, kako se ji je za hip zresnil
 11 1 |            je mislila Anica in krog oči ji je leglo koprenasto in
 12 2 |            neke notranje veselosti. Oči, majhne in ostre, so gorele
 13 2 |            so ženi privrele solze v oči in ko zase je govorila: "
 14 3 |         veseloresnih, lepih, rjavih oči. Lipe je ostal kakor prvi
 15 3 |         zakaj nisem hotela, zakaj?" Oči so ji gorele v čudoviti
 16 3 |         solzo. Zakaj mu je prišla v oči, ni vedel nihče. Morda pa
 17 4 |            izprašuje o Peči, solzne oči. In zato je Anica, ki je
 18 4 |         Nehote so ji prišle solze v oči. Pozabila je mahoma svojega
 19 4 |         tako rekla!" ~Obrisal si je oči in rekel trdno, dasi mu
 20 4 |         spanec le ni hotel na njene oči, in je venomer videla pred
 21 5 |        ogenj, in dim ji je bušnil v oči, da je zakašljala in si
 22 5 |             je dvignila Anica svoje oči in zagledala gori v oknu
 23 5 |          dvoje drobnih, polzaspanih oči. Premagati se je morala,
 24 5 |       Dvignila je svoje lepe, resne oči in ga premerila od glave
 25 5 |         Katra, in iz njenih drobnih oči so švigali bliski jeze in
 26 5 |            žalosti so ji privrele v oči. Tedaj je nož zaškrtal ob
 27 5 |   ogorčenosti in odporu je dvignila oči proti nebu, in tedaj so
 28 5 |          žalostne in odgovor iščoče oči na sivorjavem očesu v okrhanem
 29 5 |             do srca. Obrisala si je oči in ranjeno roko je dvignila
 30 5 |     zaupanjem je dvignila še enkrat oči k skrivnostni sliki svoje
 31 6 |            obraza. Zamišljene njene oči so bile podobne solncu,
 32 6 |          besedo iz Aničinih ust, in oči so ji v sveti navdušenosti
 33 6 |             več zaspati!" Dekletove oči so žarele tako čudno v somrak,
 34 6 |       pozabil." Videla je, da so mu oči zadrhtele kakor sitnemu
 35 6 |     vprašanje Marjanica, "saj imate oči, to je lice. Da niste prav
 36 6 |            da sta si stala hlapca z oči v oči. Katra je stala ob
 37 6 |             si stala hlapca z oči v oči. Katra je stala ob strani.
 38 7 |           Njej pa so silile solze v oči, in v srcu je klela vojaški
 39 7 |             vselej je nato dvignila oči proti oltarju, in neizrečena
 40 7 |             je smrtnobled in zaprte oči je imel. Grozen strah se
 41 7 |             ali si umrl?" ~Odprl je oči. Grozen napor in trudnost
 42 7 |           na njegovo čelo. Odprl je oči in se nasmehnil. ~"Limonade
 43 7 |            bi govorila. Dvignila je oči, in zopet ji je pogled obvisel
 44 7 |         zanj. Solze so ji stopile v oči. Juri jih je opazil. ~"Žalil
 45 8 |       sedela pri gugajoči se mizi z oči v oči, in na mizi mej njima
 46 8 |            gugajoči se mizi z oči v oči, in na mizi mej njima je
 47 8 |               je vprašala, in njene oči so bile v resnici začudene. ~"
 48 8 |       odmaknila od njegovega obraza oči. Sedaj pa se je nagnila
 49 11|            zdelo, da počivajo njene oči na njem, in skoro zahropel
 50 11|          pečjo je drhtel Luka. Vseh oči je začutila Anica na sebi.
 51 12|           vanjo. Nehote je povesila oči. ~"Kaj se smeješ?" je vprašala
 52 12|         bilo dvoje zlobnih, drobnih oči, uprtih naravnost vanjo.
 53 12|            stiskal za roko. Njegove oči so bile jezne, sopel je
 54 12|          denar. In nato je dvignila oči in je opazila pogled vsevidnega
 55 13|           sunek vetra in ji vrgel v oči ostrega peska. Krčevito
 56 13|           možje so odzdravili, toda oči niso obrnili od kvart. Šele
 57 13|            vam nekaj." ~Dvignila je oči k njemu. Bil je vedno oni
 58 14|     ublaževal njene velike, pametne oči. V teh očeh je bilo toliko
 59 14|            postelji, z rokama preko oči in še vedno drhtečo. Kaj
 60 14|        poklical po imenu. Odprla je oči. ~"Ali te je še strah?"
 61 14|            je vprašal, ker je imela oči zaprte. Zgenila je z glavo,
 62 14|         Jerico. S spačenim obrazom, oči obračajoča, se je vila deklica
 63 14|            ihtela Katra in dvignila oči proti stropu. In je opazila
 64 15|             in njegove resne, mirne oči. Vrni se! Tudi jaz sem s
 65 15|             za hip so obstale njene oči na Anici. In Anica se je
 66 15|           stopila na prag. Imela je oči rdeče, ker ji je nagajal
 67 15| predpasnikom si je obrisala solzeče oči in šla je čez dvorišče pogledat,
 68 16|           in ne sme obrniti v stran oči, da ne zamudi znamenja,
 69 16|             spreletel.  "Zaprite mu oči!" je viknila, "saj gleda!"
 70 17|        imela slaba ušesa toda dobre oči, je bila opazila v njenih
 71 17|           paleči ogenj, je povesila oči in zajecala: ~"Zakaj?" ~"
 72 18|           je zazdelo, da vidi dvoje oči, uprtih nepregibno na njo. ~"
 73 18|             pa so bile še vedno one oči. ~Tedaj je kriknila Anica
 74 18|             udarec, in ko je odprla oči, ni bilo Tomaža nikjer,
 75 18|           se skoro strahoma razprle oči in z odprtimi ustmi je gledala
 76 18|          sivo, vse sivo, da ščemijo oči. In noge se ji vdirajo v
 77 19|             in ni za hip premaknila oči z nje. Marjanici pa je pomigala
 78 19|           je bila omočena od njenih oči in venomer ji je morala
 79 19|      venomer ji je morala gledati v oči, kakor ptičica zlobni lisici
 80 20|       začela s predpasnikom brisati oči. Ko pa je opazila, da se
 81 20|           slonela ob postelji in iz oči, široko razprtih, je gledal
 82 20|       začutil, da mu silijo solze v oči, in se je domislil svojih
 83 20|            pobožal ji bledo lice in oči, trudne in nemirne. In za
 84 20|               Anica je zopet odprla oči, ali zdi se ji, da ni treba
 85 20|     bledomrzlo senco, ki ji lega na oči, na prsi. In drhti in drhti,
 86 20|           zopet, da je še, in odpre oči. ~V sobi je luč. Ali je
 87 20|             je vedno taka? Odkod te oči? Anica čuti, da je je skoro
 88 20|            kvišku. Čudovito ji gore oči. Anico popade divji strah:
 89 21|         bogat!" je odvrnil fant. In oči so se mu razvnele in začel
 90 22|      ugledala, da se vračata, so ji oči sinile jezno. Zdelo se ji
 91 22|             Anica je legla, in mimo oči ji je dahnil prvi motni
 92 23|           in so se mu začele nekako oči svetiti, je rekel Anže: ~"
 93 23|       umaknil. Izza mokrih očetovih oči je gledalo nekaj grdega.
 94 24|             Luka, bled, ali žarečih oči. Čudovito hitro je mož prihitel
 95 25|           poklekne ter dvigne svoje oči proti nebu in moli: "Ljubi
 96 25|            Dremlje se ji. Zaprla bi oči, zasanjala... ~Hipoma pa
 97 25|         Kakor mraz jo stresa. Odpre oči. Toda kje je Šmarna gora,
 98 25|         črnem obrazu ji igrajo bele oči. In venomer se sklanja.
 99 25|           prihaja ona črna žena, in oči ji iskrijo. ~"Mamica, pomagajte
100 25|            Jerica se prebudi, odpre oči. Ah, sanjala je. Lepo solnce
101 25|           plane kvišku in si pomane oči in leze iz postelje. Toda
102 25|           na posteljo, in je odprla oči. ~Nad seboj je zagledala
103 25|           sveti tam dvoje zlokobnih oči, ko dvoje oči zlobne zveri. ~
104 25|             zlokobnih oči, ko dvoje oči zlobne zveri. ~Katra je
105 25|      preletela hipno divja bojazen. Oči so se mu razširile. ~"Ne
106 25|             in vročnice razpaljenih oči. ~"Jerica," je viknil fant, "
107 28|        hodila Anica previdno izpred oči. Mnogokrat se je tedaj znosila
108 28|         smem!" si je odgovorila, in oči so se ji orosile... ~ ~
109 29|           živahneje, skoro nemirno. Oči je povešal, niti Jerici
110 29|           jo nekdo drami. Odprla je oči ali oslepljena od luči ni
111 29|        obrisih je šlo mimo njegovih oči trpljenje sirote Jerice
112 29|           mislila na te osebe, in v oči so ji privrele solze.  Zaslišala
113 31|             v pod, steklene, zožene oči so strmele v strop. Grozno
114 32|          tem venomer brisala solzne oči. Molče jo je opazovala Anica.
115 32|      očesnim mazilom pomazili svoje oči, da spregledaš. Katere jaz
116 32|        sedež..." ~Anica je dvignila oči in iskala znane ji slike,
117 33|             in oba sta imela solzne oči. ~"Luka jo je!" je dejal
118 34|         videl, da ji silijo solze v oči, ter ni vedel, kaj naj reče.
119 34|            pred se, medtem ko so ji oči venomer gledale na Šmarno
120 34|         tedne zatem zatisnil Jerici oči, ni mogel, da ne bi jokajoč