Chapter

  1 1 |   misliš, da sem pijana, kaj?" ~Anici je šinila rdečica čez obraz,
  2 1 |   smehljaj mu je ležal na licu. Anici se je zdelo, ko da ga razume: "
  3 4 |       da te bo mamica vesela." ~Anici je lice zardelo veselja,
  4 4 |    neizbrisnem spominu je ostal Anici ta dogodek. Odslej je gledala
  5 4 |       vedel kakor proti drugim. Anici so ostali fantje tuji, kakor
  6 4 |       je izostal, in ko je bilo Anici šestindvajset let, je njeno
  7 4 |   skoraj ugasnili, so oživeli v Anici, in od prvega trenotka je
  8 4 |     skozi te čase pridobivalo v Anici čisto izrazito, posebno
  9 4 |     vrnil. Bil je zelo bled, in Anici se je zdelo, da se trese,
 10 5 |         obrnila Marjanica proti Anici, ki je pila zajtrk. ~"Nič
 11 5 |        se prilizljivo nasmehnil Anici: "Pristoja ti pa ne posebno,
 12 5 |   zlezel za ognjišče ter voščil Anici dobro jutro. Anica, ki je
 13 5 |   Marjanica. Katra je potegnila Anici nož iz rok in oddelila del
 14 5 |   ogorčenim glasom dejala Katra Anici, "zakaj pa tega ne poveš?"
 15 5 |       dejal modro in pomežiknil Anici. Marjanica pa se je ustopila
 16 5 |        To mi boš že naredila." ~Anici je udarila kri v lica. Silno
 17 5 |      dobrote, ti očistim jaz." ~Anici je udarila kri v glavo.
 18 6 |      pokrile to solnce. In tudi Anici so legle megle na srce.
 19 6 |      ostal cele tedne v spominu Anici. Vedno in vedno na novo
 20 6 |  malomarna. ~Polagoma je začelo Anici postajati to stanje grozno
 21 6 |      večji se je zdel kup blaga Anici in vse večji se ji je zdelo
 22 6 |      besedah je pogledala ostro Anici v obraz in videča njeno
 23 6 |     tema dvema bitjema je minil Anici popoldan. Samo za čas je
 24 6 |        so udarjali zdaj pa zdaj Anici na uho. Kljub temu ji je
 25 6 |      rastel gnev in glas, da je Anici plesalo pred očmi in je
 26 6 |   skušal nasmehniti Tomaž proti Anici. Že je hotela pobegniti
 27 7 |      nje. ~"Kri!" je zaječalo v Anici, in noge so se ji zašibile,
 28 7 |        pa sta šla silno počasi. Anici je bilo vso pot čudno tesno
 29 8 |         povej ji no, povej naši Anici, naj le tebi napravi srajce.
 30 8 |     mati tako odredila in da je Anici morda hudo. Ali zakaj potem
 31 8 |      vam ni prijetno govoriti o Anici z menoj " ~"In nima nobenega
 32 8 |     Mati, če mislite, da morete Anici res kaj očitati, povejte
 33 11|     prodaja," je pripomnil Luka Anici. Zunaj pa so se glasovi
 34 11|      greste ven," je dejal Luka Anici, "saj ste več gospodinja,
 35 11|       Luka. Marjanica je tožila Anici, ki ji je pomagala, da z
 36 11|    izvlekel desetak in ga nudil Anici in govoril: "Pa sem mislil,
 37 11| popoldne prešla vsa dobra volja Anici. Začutila je tudi, da jo
 38 12|    prejšnje mesto. Jedel pa ni. Anici nasproti je sedela tašča,
 39 12|        njej ob strani Tomaž. Ob Anici je ždela Jerica in s težavo
 40 12|         Tomaž in odložil žlico. Anici pa se je zdelo, ko da gledajo
 41 12|         In nato se je obrnila k Anici: ~"Saj si gospodinja in
 42 12|    lahko. Zato pa ne zapiram!" ~Anici je udaril vzduh po žganju
 43 12|      pol plašno, pol porogljivo Anici iz grla. ~"Pojdi!" je velel
 44 13|         in sunek vetra je bušil Anici z dvorišča nasproti. Stopila
 45 13|       če se vam ne ustavljajo." Anici se je oglasila lakota. ~"
 46 13|         naročal v kuhinjo vina. Anici je omahnila roka, katero
 47 13|     ženica iz kuhinje Lipetu in Anici vina. ~"Kar tam pri peči
 48 13|        pa je v resnici stopil k Anici in sedel. ~"Si konje in
 49 13|    prikriti. Strmel je pred se. Anici pa je bilo vino ogrelo premrle
 50 13|         je bila njegovo mater. ~Anici je začela roka drhteti.
 51 14|        se je Marjanici, smilila Anici, še Neža je potrpela z njo.
 52 15|       vroče." ~Neža je nalivala Anici mleka in kave. Toda silno
 53 15|      ozrla žena na Anico, da je Anici zatrepetalo srce. Tudi Jurijevo
 54 15|         so obstale njene oči na Anici. In Anica se je zbegala.
 55 15|   Juriju. Saj je vse zaman!" ~V Anici je prikipela bolest do vrha.
 56 15|   Slišala sem ga, vprašal je po Anici!" je pravila dekla. ~"Sanjala
 57 15|    slonečega, je zadrgetalo, in Anici se je zgrudil v roke njen
 58 16|        Nato pa je začela božati Anici bledo lice in posrečilo
 59 17|         trpljenje zadnjih časov Anici na lice, in Marjanica, ki
 60 17|         je izruvala in pokazala Anici. "Staram se," je pripomnila
 61 17|   pomagati, je gledala začudena Anici v mirni, žalostni obraz. ~"
 62 17|  opazila, da se je obrnil proti Anici. ~Anica ni opazila ničesar.
 63 18|         Proti večeru se je bilo Anici izboljšalo. Prišla je k
 64 18|      Obsedela je nekaj časa pri Anici in govorila o tem in onem,
 65 18|      Jerico je od hitela nato k Anici, katera je izgubljala zavest.
 66 18|   bedela Jerica z Marjanico pri Anici. Okoli polnoči je bila prišla
 67 18|      vse prav, kar je prizadela Anici? Spomnila se ni morda bridkosti,
 68 18|       storila potem? Je li dala Anici zadoščenje? Zganila se je
 69 18|         je sedela Marjanica pri Anici, katera se je kuhala v silni
 70 19|     neke vrste obupu in odšla k Anici. ~Luka pa se je zavlekel
 71 20|        kaj? Bo kmalu, kaj ne!" ~Anici je šinilo nekaj rdečice
 72 20|     žarečim obrazom je hitela k Anici. Toda ta se ni zveselila.
 73 20|       sočutno je skočil žarek k Anici na posteljo, pobožal ji
 74 20|      zasekala svoje zobe vanje. Anici se vzbujata gnus in groza,
 75 20|        nenadoma mir, mir... ~Ob Anici se je zgenila Zaplotarica,
 76 20|    šepeta babica. Zdravnik tipa Anici roko in posluša, posluša. ~"
 77 20|   stotridesetkrat v minuti. ~In Anici se zdi, da drži to svoje
 78 20|        se ji trese roka, se zdi Anici. ~"Petnajst," šumi Anici
 79 20|        Anici. ~"Petnajst," šumi Anici v spominu, žena pa še vedno
 80 20|         Tašča se smeje hripavo. Anici se zdi, da se hoče vreči
 81 20|        nima!" ~Tedaj se je tudi Anici storilo milo: ~"Marjanica,"
 82 22|           Tedaj je zaupal Pušar Anici, da bi rad govoril z njo.
 83 22|        z njim," je dejala Katra Anici. Ta je stopila na vrata
 84 22|         hlevi in Pušar je dejal Anici: ~"Tako je! Stari Poklonar
 85 24|        rekla kača in se podvila Anici pod noge. Anica je popadla
 86 24|           Ali morda nisi hotela Anici pomagati na oni svet, ko
 87 25|       je dejala Marjanica proti Anici: "Boji se pa, boji, naša
 88 27|       torek zvečer pa je zbolel Anici otrok. Nič čudnega. Saj
 89 27|  pre-sta-ne!" je nihala ura. In Anici se je zdelo, da se uri mudi,
 90 28|      podobna opomba ušla nekdaj Anici, jo je Katra tako opsovala,
 91 28| zanjuhal ter stegnil roko proti Anici, ki mu je prožila odvetnikovo
 92 28|         mladi pisar in pomignil Anici. Nekako neprijetno čustvo,
 93 28|          je velel nato odvetnik Anici. Obraz mu je postal resen,
 94 28|     pravde niste dali še nič." ~Anici je šinila rdečica v obraz,
 95 28|    govoril o osebah, ki so bile Anici drage, o rečeh, ki so bile
 96 29|       dobila!" Hitela je nato k Anici. Ta ji je pojasnila, da
 97 30|    žganja. Sprva se je ustavilo Anici, vendar je nalila v drugo
 98 30|        tako mudilo na Peč kakor Anici. Po obravnavi je odšla h
 99 30|        isti, ki je bil nasproti Anici precej vljuden. Sedaj je
100 32|        omočeni? Kaj ste pili?" ~Anici je bilo skoprneti od sramote. ~
101 32|      vsem je povedala Marjanica Anici, da so zaslišali vse na
102 32|        tako nenavaden, da so se Anici dozdevale čudovite, neverjetne,
103 32|        in sedel in pripovedoval Anici, da je imel tri sine, pa
104 32|         se je zmračilo, je bilo Anici skrajno neugodno in neprijetno,
105 33|         porotne obravnave proti Anici je bilo, da je sedel reven
106 33|    srečno pot!" ~In stopil je k Anici, ji stisnil roko in rekel: ~"
107 33|         in veselja je vladalo v Anici. Segla je Lipetu v roko,
108 34|        stopil Lipe nekega dne k Anici in dejal: ~"Proč pojdem!