Chapter

  1 1 |             Od Sv. Jakoba, žlahtna mati. Od daleč sem," je odgovoril
  2 1 |          take vesele naravi, ko vi mati!" Že zardelo obličje je
  3 1 |            Dekla je vstala in šla. Mati pa je govorila sinu: ~"Vidiš
  4 1 |         sina in nevesto. ~"Ne bom, mati!" je dejal sin. Nevesta
  5 1 |          Vem, kaj si mislila. Moja mati te ne mara in tega ti nisi
  6 1 |      povedal pred poroko, da se je mati ustavljala moji poroki.
  7 1 |           naglo stopil k materi: ~"Mati, kaj počenjate. Ali ste
  8 1 |         vmešal Juri. ~"Mir imejte! Mati, ali se boste tepli?" ~Žena
  9 1 |            Še nocoj gre lahko ." ~"Mati!" je kriknil Juri, "kdo
 10 1 |           tvoja lepa punica --?" ~"Mati, imejte mir," je prosil
 11 1 |          ga je slišala govoriti: ~"Mati, ali je to sprejem moji
 12 1 |  pomilovanja, malomarnosti. ~"Taka mati saj še sina ne ljubi!" je
 13 2 |              Zakaj gremo s Peči?" ~Mati mu ni odgovorila, ali temno
 14 2 |            dejal modro in resno: ~"Mati, le nikar ne jokajte, Lipček
 15 2 |           Lipček ne da Peči ." ~In mati se je kljub žalosti nasmehnila. ~
 16 2 |        okoli. Ne misli. Zakaj mora mati misliti? Ne mora misliti,
 17 2 |            ono, kar izraža beseda "mati", nekaj drugega, nekaj nebeško
 18 3 |            leta." ~"Tudi za deset, mati! Meni je prav." ~In Katri
 19 3 |          pa je dejal: ~"Ne bo nič, mati!" ~"Škoda takega hlapca,
 20 3 |              A tako," je zakričala mati, "Tomaž ima denar. Pojdi
 21 3 |           skoraj jokaje je dejal: "Mati, kaj sem vam storil, da
 22 3 |             ko za sina. In glejte, mati! To je za plačilo, da vas
 23 3 |         maram več. Prav nobene." ~"Mati!" je prosil sin, "nihče
 24 3 |        betežni mož se je obrnil. ~"Mati," je zaklical Juri, "ali
 25 3 |          Lahko si ponosen nanj." ~"Mati," je odvrnil sin, "kar sama
 26 3 |        glas. Čim lepše je uspevala mati, tem žalostneje je propadal
 27 4 |             In čudno je bilo. Niti mati, niti teta nista govorili
 28 4 |           je opazila Anica, da ima mati vselej, ko jo ona izprašuje
 29 4 |           je res vprašala mater in mati jo je objela in huje je
 30 4 |      stanovanju, in ker jo je bila mati naučila šivati, se je lotila
 31 4 |           ona Anica je šla za njo. Mati pa je šla po vasi in iz
 32 4 |          Anica. ~"Ne!" je odvrnila mati, "pojdi sama!" ~Teh sanj
 33 4 |           takrat ni dovolila tvoja mati, ali bo sedaj, ali ji bo
 34 5 |       zaklicala je: ~"Dobro jutro, mati!" ~Ali Katra se je umaknila
 35 5 |               Z levico ste vstali, mati!" se je oglasil Juri. Katra
 36 6 |           prav res, kakor se tiče, mati," je dejal Tomaž in sedel
 37 6 |            dejal: ~"Deset poličev, mati, staviva, da je to lice." ~"
 38 6 |       navidezno Lipe, "kaj ste vi, mati, gospodar? Mislim, da je
 39 6 |     gospodinja jaz!" ~"Bosa je ta, mati. Kaj ste tako pozabljivi,
 40 8 |          ali spomnila se je, da je mati pri njem in je krenila na
 41 8 |        skoro ne pusti blizu, češ: "Mati ve najbolje, kaj mu je treba,
 42 8 |               Pri Juriju je sedela mati že ves popoldne, in samo
 43 8 |          pa je bila njegovemu srcu mati, tem bolj se je oddaljevala
 44 8 |       Pozabil je bil skoraj, da je mati tako odredila in da je Anici
 45 8 |        tako je dejal nekega dne: ~"Mati, ali boste hudi?" ~"Zakaj,
 46 8 |        opazil in nadaljeval: ~"Da, mati! In zato sem tako srečen,
 47 8 |          lepo to ni od nje." ~"Ne, mati," je branil Anico Juri, "
 48 8 |          nadaljeval žalostno: ~"Oh mati, kako bi to bilo lepo. V
 49 8 |            ne morem. Saj sem tvoja mati! In če nisem bila prijazna
 50 8 |            poguba." ~"Kaj govorite mati!" je vzkliknil Juri. Mati
 51 8 |          mati!" je vzkliknil Juri. Mati pa je motrila sinovo lice.
 52 8 |          jaz!" " ~Da, rad jo imam, mati. Toda, slep tudi nisem.
 53 8 |          neljubo govoriti o tem. ~"Mati," je dejal Juri, "vem, da
 54 8 |          skoro proseče je dejal: ~"Mati, če mislite, da morete Anici
 55 8 |         misli o meni," je odvrnila mati, "da me vidi nerada, to
 56 8 |         vem, zakaj je ne morem." ~"Mati, zakaj?" ~"Zakaj? Ali res
 57 8 |     radoveden. Skoro tresel se je. Mati je dobro opazila njegov
 58 8 |          mislim tega," je odvrnila mati, "toda nekaj drugega vidim
 59 8 |        pust." ~"Pust," je potrdila mati, "zato pa te je sita do
 60 8 |            tem, Juri!" je odvrnila mati. "Povedala sem ti svoje
 61 8 |        isto." ~"Tomaž je predrzen, mati, in Anice ne more," je branil
 62 8 |        nobene več," je nadaljevala mati, "resen mož je in lep, in
 63 13|          vse v rokah matere. In ta mati! Ali res misliš, da te bo
 64 14|         sapica;~z Bogom draga moja mati,~ko po mene grejo svati;~
 65 14|           že ste hčer me zaročili!~Mati Bredo tolažila,~s pečo ji
 66 14|        dragi svati,~ali še živi mu mati?~Osem sinu žen umorila,~
 67 14|         bala moja,~strašna, oh, je mati tvoja!" ~Nekaj silovito
 68 14|          truden Juri, in je sedela mati ob njem. Ko je bil Juri
 69 14|             Spomnil se je vsega. ~"Mati," je zastokal, "kje je ona?" ~"
 70 14|          ji ne bi bili smeli reči, mati! Jaz ne morem verjeti! Anica
 71 15|           Juriju. Pri njem je bila mati, z prezirljivo resnostjo
 72 15|         koraki k tašči in rekla: ~"Mati, odpustite, tudi jaz vam
 73 15|           zbrala poslednje moči. ~"Mati," je ječala skoro, "imejte
 74 15|         Jaz mislim tako kakor moja mati!" ~"Tako misliš?" je vprašala
 75 16|            ljubi moj otrok, da ste mati! I seveda no, kar pijte,
 76 17|           ni storil. On ve, da sem mati! On je vedel!" ~"Da," je
 77 17|          zapustila otroka? Kdaj je mati odjedla svojemu otroku premoženje?
 78 18|        moliti krčevito ihteče: ~"O mati stvarnikova, o pomočnica
 79 19|            ali sestra ali žena ali mati, sedla k vinu, češ, zdaj
 80 19|       bližini, šepetati ga: "Njena mati, njena mati," in videl,
 81 19|    šepetati ga: "Njena mati, njena mati," in videl, da mu je bilo
 82 19|        govoril mnogo.  Pa je rekla mati hčerki nekega dne: ~"Veš
 83 19|     molčala. ~"Ti," je nadaljevala mati, "če ne bi bil tako samsvoj,
 84 19|          hčerka odvrnila nič. Toda mati je videla sedaj, da je zelo,
 85 19|           pa tako!" ~"Tiho bodite, mati!" je prosila hči. ~In mati
 86 19|         mati!" je prosila hči. ~In mati ni silila v hčer, in Luka
 87 19|           ne reče ene in je ne!" ~"Mati," je dejal Luka, "saj ima
 88 19|          pa še v hišo ni hotel." ~"Mati!" je odpočitala hči, ali
 89 20|           to je bila tedaj njegova mati in res je umrla! Anže je
 90 20|          začel šepetaje prositi: ~"Mati je, naj ne umrje, naj ne
 91 20|         usmili se je, ne vzemi je! Mati je, ne vzemi je, naj ne
 92 20|            sem dobila. Poglej!" In mati se je blažena smehljala,
 93 21| pozabljenje. Ubogi moj sin! Nobena mati ne trpi tega ob svojem sinu,
 94 21|      sedeli naša gospodinja in pa "mati". Pa sem slišala, da govorita
 95 21|             da sta mi umrla oče in mati, in da je križ z menoj.
 96 21|           z menoj. Da je bila moja mati zelo lepa in da je imela
 97 21|       zapustil, in da je nato moja mati vzela pisarja." ~Govorila
 98 21|          pozna, in da naj ji moja "mati" da mene. In tako sem prišla
 99 22|          se pa ne vtikam. Naj dela mati, kakor se ji zdi." ~"Ne,"
100 22|          vem?" je odvrnila tašča. ~Mati je začela tolažiti dete.
101 25|             Pa revščina velika, in mati bolna. Jerica se je na čudovit
102 26|   gostilničarka!" ~"Je bila! Stara mati te revice tu je!" ~"Saj
103 27|          zdaj že neveste več tega, mati. Je Tomaž pa že drugačen
104 29|             ki ji je bila svojčas "mati"! ~Pa vrč prekipi, če je
105 30|        prideš nazaj na Peč!" ~"Ne, mati, ne gre," se je smejal fant, "
106 33|           resno: ~"En svèt bi rad, mati." ~Hanca je dvignila glavo