Chapter

  1 1 |        ni kaj prav? Ali ni tebi, Lipe?" ~"Meni je vse prav," je
  2 1 |          in pil, medtem ko se je Lipe vsakokrat toliko časa dvignil
  3 1 |   kriliti z rokama in se vrteti. Lipe se je dvignil in šel iz
  4 1 |  zaklical nekdo za Anico. Bil je Lipe. Za hip sta si gledala nevesta
  5 1 |        trenutkov nato je vstopil Lipe in Anica je opazila, da
  6 1 |     naproti dobrih in resnih oči Lipe je bil odšel, kakor skozi
  7 2 |        stara, in da je tvoj sine Lipe vzel Uršo in jemlje danes
  8 2 |         je zgodilo tako. In mali Lipe, ki je bil medtem strgal
  9 3 |        in najmožateji, pa je bil Lipe. Naravnost od vojakov je
 10 3 |          priboljška ne izgovori. Lipe je bil resen in molčeč hlapec,
 11 3 | veseloresnih, lepih, rjavih oči. Lipe je ostal kakor prvi dan
 12 3 |         od prve ure. Dasi je bil Lipe njena desna roka, tega sama
 13 5 |    slišala govoriti zunaj. ~"He, Lipe, ali si videl kje Nežo?" ~"
 14 5 |       sama opravim. Pa še nekaj, Lipe. Če boš kaj videl Šimna,
 15 5 |      levo nogo. Tedaj je prignal Lipe iz hleva živino, in Tomaž
 16 5 |         No, Vrana, no!" je vikal Lipe na mlado junico, ki je rila
 17 6 |      Šime. Nekako vstran je stal Lipe. Tedaj je stopila Anica
 18 6 |      zgodilo. Mirno je pristopil Lipe, vzel obleko in dejal: ~"
 19 6 |         Prav res," je nadaljeval Lipe napol k Tomažu, napol k
 20 6 |       Anica. ~"Kdo?" je zategnil Lipe, "ti, Tomaž, na primer!" ~"
 21 6 |       ali nimaš nič dela?" ~Toda Lipe je bil videti kaj odločen
 22 6 |     zamenjati gospodarja?" ~Toda Lipe je bil neusmiljen. ~"Kdo
 23 6 |     sedaj Tomaž, "če ti ni prav, Lipe, saj lahko greš!" ~"Tomaž,"
 24 6 |         Tomaž," je odvrnil mirno Lipe, "hlapec ti, hlapec jaz,
 25 6 |        hripava pripomnila Katra. Lipe se je samo smehljal. ~"Lahko
 26 6 |        Peči. Zato pa lahko greš, Lipe!" ~"Hm," se je začudil navidezno
 27 6 |          se je začudil navidezno Lipe, "kaj ste vi, mati, gospodar?
 28 6 |             Ti," je dejal, ko se Lipe ni ozrl. ~"Kaj?" se je obrnil
 29 6 |         Kaj?" se je obrnil sedaj Lipe. Hlapca sta si stala enako
 30 6 |       stala enako močna naproti. Lipe je bil miren, ni pa bil
 31 6 |       Tomaž. ~"Le," se je odzval Lipe, "zato sem ti povedal." ~"
 32 6 |       tako naj pa bo!" je mrmral Lipe, se umaknil Tomažu, ga popadel
 33 6 |        zdaj zares?" se je smejal Lipe. ~Tomaž se je ravno hotel
 34 6 |   vprašal. ~"O, nič!" je odvrnil Lipe, "s Tomažem sva poskušala,
 35 7 |         misli mladi pastir Anže. Lipe mu je bil dal desetico,
 36 8 |        ona s Peči, je ravno tako Lipe. Rad bi na Peč nazaj. Pa
 37 8 |          rekla: ~"Zaradi Tomaža, Lipe, se pa kar nič ne boj. Sem
 38 8 |      odšla za vrt na breg, se li Lipe ne vrača. Ko je tako nemirna
 39 8 |       sredi ceste in ga počakal. Lipe je po kimal z glavo v pozdrav.
 40 8 |          prav res lahko poveš!" ~Lipe je hotel iti. ~"Povej ji,"
 41 8 |       bode na Peči dvoje vdov!" ~Lipe ga ni več poslušal, ali
 42 8 |     domislila svoje dolžnosti. ~"Lipe," je rekla, "še nekaj drugega
 43 8 |         je?" se je vprašala ona. Lipe pa je mislil: "Lopov nemarni,
 44 8 |         je zahropel znova Juri, "Lipe?" "Saj ne rečem nobene več,"
 45 8 |        še vse lahko pride. In ta Lipe je mož za to." ~"Lipe?"
 46 8 |         ta Lipe je mož za to." ~"Lipe?" je vprašal Juri in čutil,
 47 8 |     prihaja temno pred očmi. Da, Lipe! Kolika razlika mej njim,
 48 13|       eden mož ~"Eh," je odvrnil Lipe, "je že tako. Pravijo, da
 49 13|     ujemata," je zopet pripomnil Lipe. Tedaj sta se moža nehote
 50 13|          ozrla na Anico, in tudi Lipe jo je opazil. V hipu se
 51 13|       dejal z dokaj trdim glasom Lipe, "zmotil se je bil, pa je
 52 13|      postavi, Katrica," je dejal Lipe in proti možem se obrnivši
 53 13|            ni ena prezgovornih." Lipe pa je v resnici stopil k
 54 13|       krčmar. ~"Vse," je odvrnil Lipe. ~"Dobro," je odgovoril
 55 13|        je bila v veliki zadregi. Lipe se je nagnil čez mizo in
 56 13|        zašepetala: ~"Ušla sem!" ~Lipe je začuden pogledal. Ker
 57 13|          tovarišica, nakar se je Lipe domislil, da je to ona,
 58 13|        vedela, kam naj se obrne. Lipe jo to opazil in dejal: ~"
 59 13|      licu. ~"Prosim," je rekla. ~Lipe je pomolčal za hip, potem
 60 13|          je začela roka drhteti. Lipe je opazil njen duševni boj,
 61 13|           Takole je morda mislil Lipe, rekel pa je: ~"Vrnite se.
 62 13|         rečete," se je nasmehnil Lipe, "recite, da ste šli k sodniji
 63 13|        rekla in ga vikala: ~"Oh, Lipe, Bog vam povrni! Vi ste
 64 13|          prvikrat ime nekoga " ~"Lipe," je zdajci skoro kriknila
 65 13|       Anica!" je mirno pripomnil Lipe. ~Osupli so se ozrli na
 66 15|        Anica je spešno korakala. Lipe jo je bil hotel potegniti
 67 23|           ozrla se je --, bil je Lipe. ~Čudno je vplival ta dogodljaj
 68 23|      sreča," je odvrnila Anica. ~Lipe se je ozrl po njej, in v
 69 23|          je dobro. Kako pa tebi, Lipe, si še vedno pri Kranjcu?" ~"
 70 23|          sta prišla do razpotja. Lipe je pridržal konje. ~"Kaj
 71 23|      botra za birmo?" je vprašal Lipe. ~"Ga nima, ne," je odvrnila. ~"
 72 24|           In posrečilo se ji je. Lipe je stopil pred njeno dušo.
 73 24|       glas je rekla sama sebi: ~"Lipe, to ne sme biti!" ~"Da,
 74 24|        smem misliti! Greh je to. Lipe, najini poti gresta narazen.
 75 28|         je rekla, da bi bil zdaj Lipe na svojem mestu. ~"Hm!"
 76 28|    zglasi potem za hip, je dejal Lipe. Odvrnila je, da ni mogoče.
 77 28|       pridi k meni!" ~"Zato, ker Lipe ve, da ne smem!" si je odgovorila,
 78 30|    prišel mrak. Tedaj je vstopil Lipe v sobo. Nekako debelo je
 79 30|      drzna misel. ~"Ali veš kaj, Lipe," je rekla, "že davno sem
 80 30|    govorila tako o Tomažu, da se Lipe ni mogel načuditi, odkod
 81 30|      odvrnil hlapec. Tako je bil Lipe na čuden način prišel zopet
 82 30|          in je govorila vso pot. Lipe je prikimaval, toda poslušal
 83 30|        ne jaz več." ~Potem se je Lipe zopet domislil onega, ki
 84 30|         službo. Nekaj ur pozneje Lipe je bil ravno zapregel je
 85 30|         mlad fant. Bil je Anže. ~Lipe je vžil še to veselje, da
 86 30|          misli "prijatelj" se je Lipe sicer rahlo zganil. Tudi
 87 30|             Tomaž!" je pripomnil Lipe. ~"Judež!" je dejala Katra.
 88 31|          s teboj? Kaj naj poreče Lipe o tebi? ~Anica je iskala
 89 31|        stati doli na dvorišču. ~"Lipe!" je zašepetala in skočila
 90 32|          posebne radovednosti. ~"Lipe je na Peči!" je dejala Marjanica. ~
 91 32|      novi gospodar." ~"Kaj pravi Lipe?" je vprašala hlastno Anica. ~"
 92 33|            Luka jo je!" je dejal Lipe. "Sam se je prišel naznanit!" ~"
 93 33|        začudili ljudje in ozrli. Lipe je vedel ženi s seboj. Ko
 94 34|          minilo. Tedaj je stopil Lipe nekega dne k Anici in dejal: ~"
 95 34|             Saj moram," je dejal Lipe, "zaradi vas!" ~"Zaradi
 96 34|         Smeš!" je dejala ona, in Lipe je videl, da ji silijo solze
 97 34|        rekla: ~"Zakaj hočeš iti, Lipe? Ali misliš, da res moraš?" ~"
 98 34|      rekla: ~"Toda, rad me imaš, Lipe?" ~"Zato pojdem!" ~"Ne pojdeš,
 99 34|        in v solzah je govorila: "Lipe, če hočeš, bom tvoja; obljuba
100 34|         je napravil!" ~"In meni, Lipe!" je šepetala... ~Tako je
101 34|  dogodkih, sta ohranila Anica in Lipe do svoje smrti in jo vcepila