Chapter

 1 1 |            se je hudobno začudila žena in se pri tem ozrla po svatih, "
 2 1 |         nehote izpustila kozarec. Žena pa se je obrnila k beraču
 3 1 |     klanjal vsem gostom po vrsti. Žena pa se dalje niti zmenila
 4 1 |          vina, meni ga pa nisi." ~Žena se je dvignila izza mize
 5 1 |       obraz in se obrnil v stran. Žena pa se je, v bokih se zibaje,
 6 1 |         kisla!" se je ponorčevala žena. Ženin Juri pa je prišel
 7 1 |     Govoriti morava. Zdaj si moja žena in nihče te mi več ne vzame.
 8 1 |              Ti moja dobra, dobra žena!" je dejal mož. Par trenutkov
 9 1 |     pijani?" ~"Kaj?" je zahropela žena, "kaj si rekel?" ~"Ljudje
10 1 |          nima." ~Tedaj je planila žena proti peči. Zardelo in tolsto
11 1 |       prijela, je sunil, da se je žena opotekla, in pristavil: ~"
12 1 |        vsaj ljudje vedeli, kakšna žena si ti ." ~Tu se je vmešal
13 1 |       Mati, ali se boste tepli?" ~Žena je drhtela od zadrževane
14 1 |         je nadaljevala porogljivo žena, "nihče nič. Sama nedolžna
15 2 |         in na Peči ne bo prepira. Žena in mož se ne prepirata." ~
16 2 |     navsezadnje ni slaba reč." In žena se je tedaj spomnila solz
17 3 |           Tomaž je čutil, da čaka žena nanj in se pridušil pri
18 3 |      Tomažu. Laskalo mu je, da je žena hvalila njegovo delavnost. ~"
19 3 |            Premisli," je govorila žena, "cel dan ti pustim čas,
20 3 |         Tako je, tako!" je hitela žena. "Šmentan fant, trd si,
21 3 |             Kaj?" se je razjezila žena, "zapravljati tudi že znaš!
22 3 |      silno je morala sovražiti ta žena, zakaj prijazna beseda ni
23 3 |          Ali nisi dobila pisem?" ~Žena ni odgovorila. ~"Ni bilo
24 3 |         Nisem hotela!" je planila žena kvišku, "nisem hotela. Prav
25 3 |           vse to." In znova se je žena zasmejala. Zbarantala sta
26 3 |          se revče dvignilo, jo je žena prijela za lase in ji sklonila
27 3 |    jekleno roko je vladala krepka žena, od dne do dne je bil njen
28 4 |           in čez vse meje pobožna žena, katere edina želja je bila
29 5 |         ti dobro dé," je odvrnila žena. ~"Tak lenuh ne smem biti!"
30 5 |          dobra?" se je nasmehnila žena, "ali res?"  "Res!" ~Ona
31 6 |          letih je ne obnosiš." In žena je z ostrim pogledom motrila
32 6 |        Tako kratek čas sva mož in žena. A ti si že pozabil." Videla
33 6 |           ti moj mož in jaz tvoja žena, in da sva mož in žena,
34 6 |      tvoja žena, in da sva mož in žena, da skupno živiva, trpiva,
35 6 |        dejala: "Glej, Juri! Tvoja žena je najslabša dekla v hiši.
36 7 |          kmetih, da gresta mož in žena skupaj v cerkev. Morda se
37 7 |         govoriš tako!" je plakala žena. ~Mož se je smehljal pred
38 8 |   zakrohotal Tomaž. "Ste li vi?" ~Žena je nekaj hipov molčala,
39 8 |      stoji na potu." In za hip je žena molčala. "Juri ne!" je rekla
40 11|         gori ne prodajajo, in ona žena gori je za deset judov in
41 13|          in pivcev takih ni." ~In žena ji je pokazala vrata, kjer
42 14|         ti nevesta,~oh, ne bom ti žena zvesta!~Osem žen ti je umorila,~
43 14|        udarila, zakaj!" je ihtela žena. Sin pa se je vrgel obupno
44 15|                      15. POGLAVJE~Žena se vrne, mož se poslavlja~
45 15| prezirljivo resnostjo se je ozrla žena na Anico, da je Anici zatrepetalo
46 15|      vprašal. ~"Jaz!" je odvrnila žena in začela pritiskati njegovo
47 16| Marjaničine: ~"Glejte no, saj ste žena in ne otrok. Ali je to kako
48 19|           doma hči ali sestra ali žena ali mati, sedla k vinu,
49 19|       Dobro jutro!" je rekel mož, žena pa ni odvrnila nič. Toda
50 19|           ozrl in videl, da gleda žena sredi ceste stoječa za njim,
51 19|          bela, lična hiša. Krepka žena je stanovala v nji in se
52 19|          je nisem," se je smejala žena s svojimi snežnobelimi zobmi, "
53 19|        Tepec," je odvrnila robato žena in ga povlekla s seboj.
54 19|     Sirkov hlapec, in ona je bila žena onega mladega fanta, mestnega
55 20|             šumi Anici v spominu, žena pa še vedno pusti kapati
56 21|           To se pravi," je hitela žena, "da mi gre vse narobe.
57 21|           bom čakala zastonj." In žena je planila kvišku in udarila
58 21|        branil hlapec. Toda ona -- žena kakorkoli jaka po volji --
59 21|         volji -- je bila vendarle žena in je iskala utehe in je
60 21|         hlapec. ~"Ne," je viknila žena. "Tako samogoltna nisem.
61 21|        cesti." ~Za nekaj hipov je žena prestala, potem pa je nadaljevala: ~"
62 21|   vprašala deklica. ~"Ti boš moja žena!" je odvrnil fant zelo resno.
63 25|       naravnost proti njej? Stara žena, črna v obraz. In venomer
64 25|     prikovana ne more z mesta. In žena stoji pred njo in z brezzobimi
65 25|           lilije!" šepeta venomer žena in odpira pred Jerico predpasnik. ~"
66 25|    čeljustmi. Jerica vidi, da ima žena levo oko večje od desnega.
67 25|       večje od desnega. Zdaj sede žena poleg Jerice v travo. ~"
68 25|      vstani, pokaži mi pot!" veli žena. ~In Jerica se dvigne in
69 25|       Najraje bi stekla, toda ona žena za njo bi mogla izpustiti
70 25|         sobo jo popelje. In ko bo žena vstopila, zapre brzo duri
71 25|         pa gre za njo lepa, mlada žena. Vsa v belo je oblečena. ~
72 25|         me ne poznaš," pravi bela žena, "tvoja mamica sem."  "Oh,
73 25|          Iz veže prihaja ona črna žena, in oči ji iskrijo. ~"Mamica,
74 25|            Hoho," se krohota črna žena, "saj Jerica si ti, ti,
75 25|       plah Aničin obraz, se ji je žena zasmilila in dejala je samo: "
76 26|         in pristavil: ~"Kaj ti je žena zbolela?" ~"Ne," je odvrnil
77 26|           ste bolni?" je vprašala žena. ~"Nisem ne," je odvrnil
78 26|           doma!" je dejala končno žena. ~Luka se je prijel za glavo. ~"
79 26|         Vrnite se lepo," je rekla žena, "jutri pride pogledat!"  "
80 27|          hipu domislila, da je ta žena ona sama in to dete njeno
81 27|         samo to reci, da boš moja žena!" ~"Nikoli!" je dejala in
82 27|           se!" ~"Izpusti!" ~"Moja žena boš!" ~"Pomagajte, pomagajte!" ~
83 28|     Mnogokrat se je tedaj znosila žena nad Jerico in Lukom, zlasti
84 28|         ljubeča in ogorčena šibka žena, ki so jo obdolžili tatvine,
85 28|       Aničino postavo tako, da je žena zardela, in dejal: ~"Kaj
86 33|              Ne vem," je odvrnila žena. "Zdi se mi pa, da sem bila.
87 33|             Pri teh besedah se je žena plaho ozrla in dejala šepetaje: ~"
88 33|           lipov čaj," je odvrnila žena hladnokrvno in zanosno. ~"
89 33|         Kakor hočeš," je odvrnila žena in iztegnila roko po čutari.
90 33|        bodo čakali." In slaboumna žena se je smejala. ~Smejala