Chapter

 501 3 |            beračiti. ~Tako je počasi in pol nezaveden koračil po
 502 3 |          nezaveden koračil po cesti, in prav tisti hip je nekdo
 503 3 |           hitel s Peči doli na cesto in Tomaž je mrmral nekaj silno
 504 3 |           silno neprijaznega pred se in hitel, da bo preje mimo
 505 3 |    prigoljufani!" je mislil pri sebi in z odporom pogledal pred
 506 3 |            odporom pogledal pred se. In tam, kjer se je spustila
 507 3 |            na cesto, je stala Katra. In tisti prijazni smeh ji je
 508 3 |          smeh ji je igral na zdravem in mladem licu. In Tomaž je
 509 3 |              zdravem in mladem licu. In Tomaž je čutil, da čaka
 510 3 |             čutil, da čaka žena nanj in se pridušil pri sebi: ~"
 511 3 |              pa nisem!" je zaključil in pljunil in hotel mimo žene. ~"
 512 3 |              je zaključil in pljunil in hotel mimo žene. ~"Kaj?
 513 3 |           mudi!" je zagodrnjal Tomaž in hotel mimo. ~"Zaradi par
 514 3 |              ne bo zamude," je rekla in mu zastavila pot, da se
 515 3 |      ustaviti. Prav ob njem je stala in prijazen smeh ji je igral
 516 3 |              v svet, ko je doma dela in zaslužka dovolj." ~Tomaž
 517 3 |              tako delal, ko te dni?" In prijazni in vabljivi nasmeh
 518 3 |              ko te dni?" In prijazni in vabljivi nasmeh ji je zopet
 519 3 |             je zopet blodil čez lice in Tomažu se je polagoma mehčalo
 520 3 |    žvenketalo ostalih par dvajsetic. In po svetu je daleč. Vendar
 521 3 |            je dejala ona prilizljivo in se dodobra prikupila Tomažu.
 522 3 |              je že res!" je govoril. In glasneje so zapele dvajsetice:
 523 3 |             na Peč je šel za hlapca, in je dejal: ~"Ne, za hlapca
 524 3 |           slajše se mu je nasmehnila in za roko ga je prijela: ~"
 525 3 |           takim navalom sesula vase, in obličje mu je nehote razjasnila
 526 3 |          njen. Segla je naglo v žep, in Tomaž je tiščal, prej ko
 527 3 |            pa ne!" je odvrnil Tomaž; in zaradi lepšega je pristavil: "
 528 3 |        gledal. Lej no, kakšen pa si. In brke si pusti, da mu silijo
 529 3 |           stalo nehote sram pred njo in zamrmral je nekaj ko, da
 530 3 |            roka!" je odločil Tomaž, "in drugo se zgovorimo jutri!" ~"
 531 3 |             mu je stisnila ona roko. In Tomaž se je vrnil proti
 532 3 |         proti vasi, Katra pa na Peč. In ves čas se je zadovoljno
 533 3 |          zadovoljno smehljala predse in z vidno radostjo je postajala
 534 3 |        radostjo je postajala na poti in se ozirala. Daleč, daleč
 535 3 |             okoli je bilo vse njeno. In ta zavest jo je navdajala
 536 3 |        podobne misli grenka resnica. In tedaj se ji je lice spačilo,
 537 3 |         tedaj se ji je lice spačilo, in mali sin je tedaj ni rad
 538 3 |              bil prišel Tomaž na Peč in zasedel svoje častno mesto.
 539 3 |             Nevedoma so drugi hlapci in dekle hote in nehote čutili,
 540 3 |           drugi hlapci in dekle hote in nehote čutili, da Katra
 541 3 |         Katra želi, da stoji mej njo in njimi Tomaž. In pokorili
 542 3 |              mej njo in njimi Tomaž. In pokorili so se mu. On pa
 543 3 |             mu. On pa je nosil glavo in s srebrno verižico je žvenketal,
 544 3 |       srebrno verižico je žvenketal, in kozji repek se mu je svetil
 545 3 |            mu je svetil za klobukom, in ob nedeljah je včasih iz
 546 3 |           bodisi na polje ali v vas. In če sta zavila v gostilno
 547 3 |             če sta zavila v gostilno in popila polič vina, in je
 548 3 |       gostilno in popila polič vina, in je prišlo do plačila, je
 549 3 |          strada," so pravili ljudje, in smilil se jim je molčeči
 550 3 |             smilil se jim je molčeči in bolehni sin s Peči. ~In
 551 3 |              in bolehni sin s Peči. ~In neke nedelje se je zgodilo,
 552 3 |          nimam pri sebi!" je govoril in silno ga je bilo sram. ~"
 553 3 |            dne pa je stopil k materi in jo prosil denarja. ~"Kaj?"
 554 3 |               Tomaž ima denar. Pojdi in služi, pa ga boš imel še
 555 3 |           imel še ti, kaj le polegaš in še napoto delaš." ~Sinu
 556 3 |              Sinu se je storilo milo in skoraj jokaje je dejal: "
 557 3 |           več za Tomaža, ko za sina. In glejte, mati! To je za plačilo,
 558 3 |          Rdeč obraz ji je zalila kri in je viknila: ~"Lepa hvaležnost
 559 3 |            prav tak si, ko tvoj oče. In Bog je že vedel, zakaj ga
 560 3 |              je pa trudil za Peč. Ti in on? Seveda. Pognal bi bil
 561 3 |           Seveda. Pognal bi bil vse, in kar je pustil, in kjer sem
 562 3 |           bil vse, in kar je pustil, in kjer sem se mučila osemnajst
 563 3 |              obrnila zaripla od jeze in hotela iz sobe. Prav ta
 564 3 |              hip so se odprla vrata, in neznan človek je vstopil. ~
 565 3 |              seboj, je Katra obstala in strmela nekaj hipov v prišleca,
 566 3 |            odvrnila ona, "prišel je. In kdo te je klical? Kdo ti
 567 3 |         cesti. Zbogom sestra!" Stari in betežni mož se je obrnil. ~"
 568 3 |              sinu. ~"Da, strica imaš in lepega. Lahko si ponosen
 569 3 |              kar sama se pomenita." ~In Juri je šel. Ko je bil odšel,
 570 3 |           sedel k mizi. Silno truden in slab je moral biti in zelo
 571 3 |         truden in slab je moral biti in zelo reven. Morda se je
 572 3 |            nimam svojega, samo tebe. In bolan sem bil. Za delo nisem
 573 3 |              več. Kako naj živim?" ~"In hiša in premoženje?" je
 574 3 |           Kako naj živim?" ~"In hiša in premoženje?" je bruhnilo
 575 3 |            je bilo z našo hišo proč. In tudi ti nisi hotela pomagati." ~"
 576 3 |         vidiš, res je, nisem hotela. In ali veš, zakaj nisem hotela,
 577 3 |            ji gorele v čudoviti jezi in solze so ji stopile vanje.
 578 3 |              vanje. Sunkoma je sopla in ko da se ji prsti krčijo,
 579 3 |           prsti krčijo, se je zdelo, in da se zdajpazdaj zakadi
 580 3 |         hotela?" je rekla porogljivo in zopet sedla. "Lej, ali sta
 581 3 |               Lej, ali sta hotela ti in oče? Ali nisem rekla, ne
 582 3 |           radi tebe je bilo vse to." In znova se je žena zasmejala.
 583 3 |               Železnico so preložili in hiša je propadla. Ali zdaj
 584 3 |     Prezirljivo ga je gledala sestra in rekla: "Če greš, te ne zadržujem.
 585 3 |            ti moj čedni bratec, ti!" In zasmehujoče se je obrnila
 586 3 |            zasmehujoče se je obrnila in odšla v vežo in zaklicala: ~"
 587 3 |              obrnila in odšla v vežo in zaklicala: ~"Kje je Jerica?" ~
 588 3 |          gledal pred se v belo mizo, in nikogar ni bilo, ki bi mu
 589 3 |              hipu so se odprla vrata in od Katrine roke pognana
 590 3 |         omahnila v sobo, mala, bleda in revna deklica in se opotekla
 591 3 |               bleda in revna deklica in se opotekla in padla sredi
 592 3 |         revna deklica in se opotekla in padla sredi sobe. Prej,
 593 3 |              je žena prijela za lase in ji sklonila glavo skoro
 594 3 |          sklonila glavo skoro do tal in zlobno vikala: ~"Kaj? Ali
 595 3 |          strahu je dekletce drhtelo, in možu je pogled zarezal v
 596 3 |              zastonj? Pri nas delamo in če ne, ne jemo, moj ljubi.
 597 3 |              k deklici. ~"Pojdi zdaj in pokaži temu možu, kje mislim." ~
 598 3 |              kje mislim." ~Po temnih in strmih stopnicah je lezla
 599 3 |           stopnicah je lezla deklica in mož za njo. Ko sta prišla
 600 3 |       pajčevin so visele s tramovja, in ob zidu je bilo mokrotno,
 601 3 |            Tu!" je šepetala deklica. In kakor v opravičbo je pristavila: "
 602 3 |         Jerica," je rekel, "pa pridi in si poveva kaj." ~"Ali me
 603 3 |            me," je vzdrhtela deklica in odšla hitro in tiho. Mož
 604 3 |     vzdrhtela deklica in odšla hitro in tiho. Mož pa je omahnil
 605 3 |        naslonil trudno glavo na roke in govoril in ponavljal pred
 606 3 |             glavo na roke in govoril in ponavljal pred se: "Morda
 607 3 |             se: "Morda pa le ni taka in tako brez srca. Dela se
 608 3 |             boljša. Seveda boljša!" ~In vse osornosti, vse bridkosti,
 609 3 |               da fant dekletce brani in ji skrivaj pomaga. Prav
 610 3 |            bosta ravno otroka Jerica in Anže onadva, katera se bosta
 611 3 |              se bosta zanimala zanj. In nevede je obrisal včasih
 612 3 |          Dela je bilo dovolj po zimi in po leti. Edino mlin je nekam
 613 3 |         Edino mlin je nekam sameval, in zdelo se je, da niti Katra
 614 3 |           njen korak samozavestnejši in trši. In lica so ji kipela
 615 3 |             samozavestnejši in trši. In lica so ji kipela zdravja,
 616 3 |           lica so ji kipela zdravja, in mogočen je bil njen glas.
 617 3 |        potrdili. Zavest, da je šibek in bolehen, je odljudnega fanta
 618 3 |      odljudila. ~Kakor senca je bil, in niti hlapci se niso ozrli
 619 3 |           nanj. Tako so ginili dnevi in meseci. In nihče jih ni
 620 3 |              ginili dnevi in meseci. In nihče jih ni štel, saj je
 621 3 |             je bil dan podoben dnevu in mesec mesecu. ~Tedaj pa
 622 3 |             bil stopil Juri k materi in ji razložil, da ima trden
 623 4 |             v vasi je visela že leta in leta stara, komaj še jasna
 624 4 |             vsak dan gledala na njo. In najsi je bila deklica daleč
 625 4 |           spremljevavka, nekak strah in up tistih polzavednih let
 626 4 |         potekala leta mladi deklici. In dasi je deklica rastla,
 627 4 |              dasi je deklica rastla, in so ginile zgodnje predstave,
 628 4 |            slika svoje moči nad njo. In ko se je deklica sama mudila
 629 4 |          začutila nehote čuden strah in stekla je k oknu. Raz okno
 630 4 |          videla preko vasi do cerkve in onstran cerkve v breg in
 631 4 |             in onstran cerkve v breg in gozd, in tam pod gozdom
 632 4 |       onstran cerkve v breg in gozd, in tam pod gozdom se je belilo
 633 4 |            že ležala po dolini senca in se je nad vasjo v pomladnih
 634 4 |         razpel vijoličast pajčolan. ~In Anica, ta mala, boječa deklica
 635 4 |         prostornimi okni doli na vas in na cerkev in na hišo, v
 636 4 |             doli na vas in na cerkev in na hišo, v kateri je sedaj
 637 4 |              kjer posije prvo solnce in ugasne poslednje. Lepo mora
 638 4 |           mora biti gori sredi trate in brega, kjer poganjajo prvi
 639 4 |          kjer poganjajo prvi zvončki in rastejo one lepe, velike,
 640 4 |           preko vasi tja gori na Peč in popraševala, kod pelje pot
 641 4 |              kod pelje pot tja gori; in ko je doznala za pot, se
 642 4 |             Čuden strah jo je obšel. In vrnila se je žalostna in
 643 4 |             In vrnila se je žalostna in samo z okna je strmela gori.
 644 4 |              z okna je strmela gori. In čudno je bilo. Niti mati,
 645 4 |        izprašuje o Peči, solzne oči. In zato je Anica, ki je zelo
 646 4 |              zaprla svoje hrepenenje in svojo radovednost v svoje
 647 4 |            da je prišla Anica v šolo in prvo uro v šoli je doživela
 648 4 |       poklicala prvo učence po imenu in jih izpraševala, od kje
 649 4 |              izpraševala, od kje so. In tedaj je Anica slišala,
 650 4 |          vprašala učiteljica bledega in plahega dečka, da li ni
 651 4 |          Anica pa je nehote ostrmela in motrila s čudnimi čustvi
 652 4 |            da je kljub temu žalosten in bled. Nihče ne stanuje tako
 653 4 |          Nihče ne stanuje tako lepo, in ona bi bila vsa srečna,
 654 4 |             vsa srečna, če bi s teto in mamico stanovali na Peči.
 655 4 |              Ta deček pa je žalosten in bled in tih. Tako se je
 656 4 |         deček pa je žalosten in bled in tih. Tako se je bila zamislila
 657 4 |            ni tu?" je slišala zatem, in otroci so pokazali na njo.
 658 4 |              razred je gledal na njo in sram jo je bilo. "Ti si
 659 4 |           bodi. Vi nimate svoje hiše in gostujete pri Cvetniku.
 660 4 |              da je dvignil oni bledi in plahi otrok glavo in se
 661 4 |           bledi in plahi otrok glavo in se ozrl na Anico. Njiju
 662 4 |         Njiju pogledi so se srečali. In kakor, da zahteva dečko
 663 4 |             Anice, se ji je zazdelo, in nekaka plahost jo je obšla,
 664 4 |          nekaka plahost jo je obšla, in še huje je zardela. ~"To
 665 4 |             ni res!" je rekla glasno in razločno. ~"Je res!" je
 666 4 |                pa mamo naj vpraša!" ~In Anica je res vprašala mater
 667 4 |          Anica je res vprašala mater in mati jo je objela in huje
 668 4 |           mater in mati jo je objela in huje je jokala ko sicer,
 669 4 |             huje je jokala ko sicer, in zato Anica ni hotela ničesar
 670 4 |          hotela ničesar več vprašati in z nekako nevoljo je gledala
 671 4 |            nekake čudne vezi mej njo in plahim fantom s Peči. Nehote
 672 4 |            na vsako njegovo kretnjo, in fant se je prav tako zanimal
 673 4 |              bi jih rada?" ~"Rada!" ~In popoldne je imela Anica
 674 4 |            rastlo zaupanje mej Anico in Jurijem, in iz šole grede
 675 4 |       zaupanje mej Anico in Jurijem, in iz šole grede sta se vselej
 676 4 |              se vselej našla skupaj. In čim več je doznala Anica
 677 4 |              bila, čemu je žalosten. In ko je zvedela, da nima na
 678 4 |              se ji je celo zasmilil. In molčala je. Drugi dan pa
 679 4 |          dečko. Glas mu je bil tožen in Anica ni mogla razumeti,
 680 4 |              dobra." ~Fant je molčal in gledal nekam preko vasi.
 681 4 |            vasi. V hipu pa je obstal in rekel: ~"Veš kaj, pridi
 682 4 |        zadrhtelo v nji. ~Prikimal je in se zopet zagledal pred se,
 683 4 |              zopet zagledal pred se, in obraz mu je bil zelo žalosten. ~"
 684 4 |          mamici." ~Ozrl se je nanjo, in žalosten smeh mu je zablodil
 685 4 |            zmeni zame nič!" je rekel in povesil glavo, kakor da
 686 4 |            sram. Tako sta se ločila, in Anica se je napravila v
 687 4 |             na mostiču je stal deček in gledal v vodo. Ko ga je
 688 4 |         svojega lastnega razočaranja in videla edino njega pred
 689 4 |            pred seboj, polnega gorja in obupa. ~"Nič ne de, Jurko,"
 690 4 |           rekla!" ~Obrisal si je oči in rekel trdno, dasi mu je
 691 4 |            vem. Mene nima nihče rad, in zato me imaš ti rada. In
 692 4 |             in zato me imaš ti rada. In zato mi je hudo. Še te želje
 693 4 |              ti ne morem izpolniti." In znova so ga polile solze
 694 4 |             znova so ga polile solze in začel je segati v žepe in
 695 4 |            in začel je segati v žepe in ji ponujati jabolk in orehov. ~
 696 4 |           žepe in ji ponujati jabolk in orehov. ~V neizbrisnem spominu
 697 4 |              plahega dečka tam gori, in če ga je zagledala, se ji
 698 4 |             tudi on sem doli na vas. In drugi dan ga je vprašala
 699 4 |               ali je gledal, ali ni? In z veselo živahnostjo ga
 700 4 |              začasno celo v veselje. In tako je bilo od leta v leto,
 701 4 |            šla v sosednjo vas služit in se vrnila stoprav, ko je
 702 4 |            ni mogla niti iz postelje in je morala imeti pri sebi
 703 4 |           Anica v njenem stanovanju, in ker jo je bila mati naučila
 704 4 |            lotila z malim prislužkom in prihrankom samostojnega
 705 4 |         prihrankom samostojnega dela in življenja, tem lažje, ker
 706 4 |            šivilja v vasi. Za mestne in kmečke službe se je čutila
 707 4 |            delu kmalu dodobra vešča, in vaška dekleta in gospodinje
 708 4 |              vešča, in vaška dekleta in gospodinje so bile z njo
 709 4 |           bile z njo zelo zadovoljne in tudi moški, to se pravi
 710 4 |             v celi vasi priljubljena in spoštovana in začela tedaj
 711 4 |           priljubljena in spoštovana in začela tedaj celo neke vrste
 712 4 |          gospodinjstvo z malim vrtom in staro župniško služabnico,
 713 4 |      meščansko pol kmečko življenje, in dasi ji tovarišice niso
 714 4 |          vsiljevala. Živela je mirno in pošteno in vsakemu je rada
 715 4 |           Živela je mirno in pošteno in vsakemu je rada pomagala,
 716 4 |              je zgodilo, da se je ta in oni fant ozrl za njo, da
 717 4 |            ozrl za njo, da je bil ta in oni prijazen z njo. Njena
 718 4 |            kakor je ostala ona njim, in nemalo je pazila nato njena
 719 4 |            stara sostanovavka, dobra in čez vse meje pobožna žena,
 720 4 |              bi Anica šla v samostan in ni se utrudila, govoriti
 721 4 |             ni se utrudila, govoriti in navduševati Anico za ta
 722 4 |          Anica jo je mirno poslušala in rekla večkrat, da bo treba
 723 4 |            treba to dobro premisliti in trudila se je tudi, da dobro
 724 4 |           trdni namen pa je izostal, in ko je bilo Anici šestindvajset
 725 4 |            slučajno sešla z Jurijem. In spomini, ki so bili davno
 726 4 |        ugasnili, so oživeli v Anici, in od prvega trenotka je bila
 727 4 |      popolnoma neprisiljena v govoru in občevanju z Jurijem. In
 728 4 |              in občevanju z Jurijem. In ko je nekega dne čudno nemiren
 729 4 |              svoj čas želela na Peč, in je ona veselo prikimala,
 730 4 |             je ona veselo prikimala, in je on tedaj prijel njeno
 731 4 |              tedaj prijel njeno roko in jo vprašal, ali bi hotela
 732 4 |   skrivnostna uganka gledalo na njo, in strah pred gotovo temotno
 733 4 |           molila očenaš za očenašem, in spanec le ni hotel na njene
 734 4 |            le ni hotel na njene oči, in je venomer videla pred seboj
 735 4 |              tedaj je planila kvišku in rekla: "Mamica, daj mi kako
 736 4 |              daj mi kako znamenje." ~In tedaj je Anica zaspala in
 737 4 |            In tedaj je Anica zaspala in v snu je videla mater. Iz
 738 4 |          mater. Iz cerkve je prišla, in ona Anica je šla za njo.
 739 4 |               Mati pa je šla po vasi in iz vasi po cesti in pri
 740 4 |             vasi in iz vasi po cesti in pri mostiču doli je obstala. "
 741 4 |          domislila Anica drugo jutro in pod vtisom sanj je premišljala
 742 4 |            da trpi neizrečene skrbi, in da zavisi od njene privolitve
 743 4 |        privolitve morda celo zdravje in življenje njegovo. Od nekdaj
 744 4 |           poznala njegovo rahlo dušo in boječo nrav, čutila nekako
 745 4 |              izrazito, posebno lice, in Anica si je z rdečico v
 746 4 |         drugače, nekam skrivnostneje in slovesneje. Toda ti pomisleki
 747 4 |             dne zopet ozrla v Jurija in videla njegove od strahu
 748 4 |                je dejala skoro trdo, in rdečica ji je plala v obraz, "
 749 4 |              Videla je, da je zardel in da so se mu prsi dvignile
 750 4 |              prsi dvignile od zanosa in sreče. ~"Ti greš z menoj,"
 751 4 |             Smeš!" je skoro zakričal in v tistem hipu je bil odšel.
 752 4 |             vrnil. Bil je zelo bled, in Anici se je zdelo, da se
 753 4 |            se je zdelo, da se trese, in ponudila mu je stol. Poprosil
 754 4 |              kozarcev, se je okrepil in nasmehnil. Nikoli prej ga
 755 4 |           Ker jaz želim," je dejal, "in če te lepo prosim!" ~In
 756 4 |              in če te lepo prosim!" ~In ona je bila zadovoljna in
 757 4 |            In ona je bila zadovoljna in stoprav na večer poroke
 758 5 |       kuhinji, "veliko kuhe za ljudi in živino. Ti moj ljubi Bog,
 759 5 |            samo prešiči, pa še krave in voli in kokoši. O ljudeh
 760 5 |         prešiči, pa še krave in voli in kokoši. O ljudeh kar molčim.
 761 5 |              predsinočnim po ušesih. In te Neže," je hipoma Marjanica
 762 5 |           izpremenila vsebino govora in glas, "te Neže že zopet
 763 5 |      Položila je par polen na ogenj, in dim ji je bušnil v oči,
 764 5 |              v oči, da je zakašljala in si zakrila obraz s predpasnikom.
 765 5 |            Nato pa je stopila v vežo in odšla na dvorišče. Anica
 766 5 |            Pa ni nič kaj molila, ne, in sedela je celo mašo." ~"
 767 5 |          dejala Marjanica, "da sedi. In doma je toliko dela in vse
 768 5 |               In doma je toliko dela in vse naj sama opravim. Pa
 769 5 |            naj moj nos pusti na miru in naj svojega pogleda, ki
 770 5 |              naj le bo, naj le sliši in si zapomni, da je moj nos
 771 5 |        Marjanica je pristopila k nji in se ji skrivnostno nasmehnila: ~"
 772 5 |            pri prešiču ni zavrženo." In tiše je dostavila: "Samo
 773 5 |         natančna!" ~Anica je zardela in se opravičevala: "Nerodna
 774 5 |            je zmešala Marjanica krmo in hotela prijeti posodo, da
 775 5 |               je vprašala Marjanica, in ko je prijela Anica za eno
 776 5 |          Tomaž. Bil je videti zaspan in pretegoval se je. Ko je
 777 5 |          Hlapec se jima je približal in se prilizljivo nasmehnil
 778 5 |         vajena. Pa se že privadiš." ~In motril jo je z rokama v
 779 5 |         motril jo je z rokama v žepu in ošabno potresoval z levo
 780 5 |        prignal Lipe iz hleva živino, in Tomaž se je umaknil v vežo.
 781 5 |             hudo. Vsi prsti otečejo, in še po noči ne da miru in
 782 5 |             in še po noči ne da miru in srbi in ščiplje." In Marjanica
 783 5 |              noči ne da miru in srbi in ščiplje." In Marjanica je
 784 5 |            miru in srbi in ščiplje." In Marjanica je strahoma pogledala
 785 5 |           ima začeti vsak čas mesti, in ji ozebejo prsti. ~"No,
 786 5 |             je ozrla na fanta. Visok in močan, s podvihanimi rokavi
 787 5 |         Njegov glas je bil prijeten, in Anica je nehote za strmela
 788 5 |           njimi. Nato pa se dvignila in vzela posodo. Tudi Anica
 789 5 |             dvignila Anica svoje oči in zagledala gori v oknu mej
 790 5 |              njenih besed. Tako bled in mršav se ji je zdel možev
 791 5 |             se ji zdi mož tako bolan in ni nič kaj zadovoljna z
 792 5 |          odprlo na levi strani okno, in Anica je v tistem hipu prepoznala
 793 5 |               da ni povesila pogleda in s silo je ublažila obličje,
 794 5 |              hipu zasenčilo z mrakom in zadrego, in zaklicala je: ~"
 795 5 |       zasenčilo z mrakom in zadrego, in zaklicala je: ~"Dobro jutro,
 796 5 |          Katra se je umaknila z okna in se napravila, ko da ni slišala
 797 5 |             pripravljat kavo za moža in taščo. Pogrnila je v sobi
 798 5 |           Pogrnila je v sobi na mizi in postavila na mizo posodo
 799 5 |              na mizo posodo z mlekom in kavo in cukrom; prav tedaj
 800 5 |              posodo z mlekom in kavo in cukrom; prav tedaj je vstopil
 801 5 |           prav tedaj je vstopil Juri in ji položil roko na rame. ~"
 802 5 |               Če pa tako dobro spiš. In ponoči si kašljal. Čemu
 803 5 |           smem biti!" je odvrnil mož in sedel. Stala je ob mizi
 804 5 |              sedel. Stala je ob mizi in ga gledala. ~"Ti, kavo pa
 805 5 |            je smehljaje se prikimala in šla. Našla je v kuhinji
 806 5 |          kuhinji Marjanico vso divjo in vpijočo na Nežo, ki za svoje
 807 5 |               da bi pa delala, seve! In še, v kar jo človek prisili,
 808 5 |          Marjanici iz ust tako hitro in glasno, da Neži ni preostajalo
 809 5 |              od nestrpnosti z nogami in vihteti z žlicami. Ko pa
 810 5 |              napravila ti, nalašč ti in ti, ti. Ali zdaj veš? Ti
 811 5 |                je bilo čuti iz sobe, in v hipu se je Marjanica umirila.
 812 5 |            vprašala Marjanica Jurija in Anico. ~"Tebe, tebe!" je
 813 5 |              Marjanica je šla v vežo in onstran v sobo in pustila
 814 5 |             v vežo in onstran v sobo in pustila vrata odprta. ~"
 815 5 |            Pojdi no," je odvrnil mož in ji stisnil roko, ko je vstopila
 816 5 |           roko, ko je vstopila Katra in za njo Marjanica. ~"Nekam
 817 5 |                je govorila Marjanica in niti pogledati si ni upala
 818 5 |            ga je namenoma preslišala in se obrnila proti Neži. ~"
 819 5 |         proti Neži. ~"Kaj pa s teboj in Marjanico, kaj? Ko dva jesiharja
 820 5 |                Pogledala je na Anico in Jurija, češ, le nikar se
 821 5 |             na prazno posodo za vodo in velela: "Kaj, bom jaz nosila
 822 5 |             Po krompir pojdem v klet in po obelo!" je rekla na desno
 823 5 |         Katra pa je stopila na vrata in se obrnila k Juriju. ~"No,
 824 5 |            senožet," je odvrnil Juri in odšel z materjo, da je ostala
 825 5 |             prišla Marjanica z obelo in se nato vrnila po krompir. ~
 826 5 |        vrnila po krompir. ~Tresoč se in tih je prilezel od nekod
 827 5 |            od nekod taščin brat Luka in zlezel za ognjišče ter voščil
 828 5 |             razseka, je pustila isto in mu nalila skledo zajtrka.
 829 5 |            gori?" ~"Ta je za jabolka in zelje," je pripomnil pikro, "
 830 5 |       pripomnil pikro, "zelje zmrzne in škoda bi ga bilo, Luke pa
 831 5 |              prinesel skledo na usta in pil. Potem je vstal in lezel
 832 5 |          usta in pil. Potem je vstal in lezel izza ognjišča in godrnjal: "
 833 5 |         vstal in lezel izza ognjišča in godrnjal: "Vsaj za pipo
 834 5 |           bilo vedno, pa še tega ni, in če je, pride in kriči, da
 835 5 |             tega ni, in če je, pride in kriči, da bom zažgal." Tako
 836 5 |             začela narezovati obelo. In tedaj je slišala Tomažev
 837 5 |           tam je oreh. Naberi listja in ga posuši. Ne diši ravno
 838 5 |             dobro, a za silo je tudi in kadi se prav tako." ~"Ali
 839 5 |       zapravil," je pripomnila Katra in s tršim glasom je dostavila: "
 840 5 |            slišala, da sta se hlapec in Katra približala hiši, in
 841 5 |            in Katra približala hiši, in Katra je rekla: "Ali imaš
 842 5 |              Anica je rezala slanino in se ni ozrla na njo, ko je
 843 5 |           potegnila Anici nož iz rok in oddelila del obele. ~"To
 844 5 |         obrnila k Marjanici: ~"Za me in Tomaža ne pripravljaj nič." ~"
 845 5 |         jedel? Seveda, objedel se je in bi rad prebiral." ~"Ne,
 846 5 |           tako. Z doma gresta hlapec in gospodinja. Na božjo pot.
 847 5 |            se je zelo začudila dekla in umolknila. Zunaj je bilo
 848 5 |             Zunaj je bilo čuti žvižg in Tomažev glas: ~"No, Sultan,
 849 5 |          Lahovi spet malo potrgali." In nekaj hipov zatem je vstopil
 850 5 |       kuhajte vidve," je dejal modro in pomežiknil Anici. Marjanica
 851 5 |          človek. Ali premagala se je in dejala: ~"Če pa imam mastne
 852 5 |             je svoje lepe, resne oči in ga premerila od glave do
 853 5 |        misliš, seveda " je pripomnil in se zasmejal. Anica se je
 854 5 |               za njo je stala Katra, in iz njenih drobnih oči so
 855 5 |           oči so švigali bliski jeze in zloželjnosti. Katra je pristopila
 856 5 |         Katra je pristopila k Tomažu in rekla: ~"Naša gospodinja
 857 5 |          udarila kri v glavo. Hlapec in Katra sta zapustila kuhinjo
 858 5 |          Katra sta zapustila kuhinjo in Anica ju je slišala šepetati
 859 5 |              slišala šepetati v veži in se smejati. "Oba me sovražita
 860 5 |           smejati. "Oba me sovražita in pomenjena sta," je mislila
 861 5 |              sta," je mislila Anica, in solze gneva in žalosti so
 862 5 |        mislila Anica, in solze gneva in žalosti so ji privrele v
 863 5 |       povezovat krvaveči prst. Tomaž in Katra sta se vrnila v kuhinjo. ~"
 864 5 |             pa so postelje v neredu, in pometel tudi še ni nihče.
 865 5 |          dete zna več ko ti." ~Katra in Tomaž sta bila odšla, Anica
 866 5 |              pa je sedla na ognjišče in zajokala. ~"Ali tako boli?"
 867 5 |          Anica, nato je vstala burno in hitela gori v svojo sobo
 868 5 |             hitela gori v svojo sobo in se vrgla na posteljo ter
 869 5 |              ali sem to zaslužila?" ~In kakor v ogorčenosti in odporu
 870 5 |               In kakor v ogorčenosti in odporu je dvignila oči proti
 871 5 |             dvignila oči proti nebu, in tedaj so obvisele te žalostne
 872 5 |              so obvisele te žalostne in odgovor iščoče oči na sivorjavem
 873 5 |       okrhanem okvirju nad posteljo, in Anico je pretreslo do srca.
 874 5 |             srca. Obrisala si je oči in ranjeno roko je dvignila
 875 5 |             ko v molitvi proti sliki in rekla: "Ti vse vidiš in
 876 5 |              in rekla: "Ti vse vidiš in ti veš vse. Ne zapusti me,
 877 5 |          zapusti me, ne zapusti me." In glava ji je klonila in Anica
 878 5 |               In glava ji je klonila in Anica se je zamislila, in
 879 5 |            in Anica se je zamislila, in vse davne pa do najbližjih
 880 5 |     najbližjih slik so šle mimo nje, in polagoma se je umirila in
 881 5 |            in polagoma se je umirila in z zaupanjem je dvignila
 882 5 |            mladosti. Tedaj je vstala in stopila k oknu in se ozrla
 883 5 |             vstala in stopila k oknu in se ozrla na dvorišče. In
 884 5 |             in se ozrla na dvorišče. In tam doli sta stala dva moža.
 885 5 |               Eden od njiju slaboten in bled, drugi velik, lep in
 886 5 |            in bled, drugi velik, lep in močan s podvihanimi rokavi.
 887 5 |       odstopila skoro plašna od okna in zajecala: "Ne, to ni prav!" ~
 888 5 |         zajecala: "Ne, to ni prav!" ~In zdelo se ji je, da ne more
 889 5 |            vpričo sivorjavega očesa, in odhitela je iz sobe, da
 890 5 |         vrnila v kuhinjo k Marjanici in delala in pomagala dekli
 891 5 |        kuhinjo k Marjanici in delala in pomagala dekli in poslušala
 892 5 |             delala in pomagala dekli in poslušala njeno glasno govorico
 893 5 |      poslušala njeno glasno govorico in se ji nasmihala, ko je Marjanica
 894 5 |       Marjanica izgubila dobro voljo in umolknila, srečna Marjanica
 895 6 |                          6. POGLAVJE~In šivati noče~Deževno jesensko
 896 6 |           dolino. Bilo je zelo mrzlo in onstran nad vasjo je bilo
 897 6 |           res ni vedel, čemu ginejo. In vendar se je zdelo ljudem,
 898 6 |             tako. Kakor dih umiranja in dolgega časa je bilo vsepovsod,
 899 6 |              prikoval smrt na hruško in je prišla v deželo žalost
 900 6 |            je prišla v deželo žalost in skrb in dolgčas. Popolnoma
 901 6 |              v deželo žalost in skrb in dolgčas. Popolnoma tako
 902 6 |              slavnega kovača nikjer, in je smrt kaj vljudno obiskovala
 903 6 |            vljudno obiskovala ljudi, in so mrli starci na naduhi
 904 6 |             so mrli starci na naduhi in otroci na davici. ~Ni bilo
 905 6 |              preteklo dvoje mesecev, in Anica je čutila, da je trudna.
 906 6 |            da je trudna. Trudna Peči in dela, trudna zbadanja od
 907 6 |             je, da so ji lica upadla in obledela. A to je bilo samo
 908 6 |              ko sta jo morile žalost in zapuščenost. Pač pa je smeh
 909 6 |            ki vse bolj slabi jeseni. In zdaj so bile povrhu še megle
 910 6 |             megle pokrile to solnce. In tudi Anici so legle megle
 911 6 |            biti Anica, ali ni mogla, in tolažbe, nekake vzpodbujajoče
 912 6 |               da je trudnejši od nje in da je ni reči, ki bi ga
 913 6 |              duševno, je mož umiral, in ona je vedela to in mu ni
 914 6 |          umiral, in ona je vedela to in mu ni mogla pomagati. Zato
 915 6 |         treba nebotične moči, ona pa in njena dobra volja je krvavela
 916 6 |             dan na grob rajne mamice in tete. Razjokala se je in
 917 6 |             in tete. Razjokala se je in zvečer se je vrnila z molčečo
 918 6 |              besedo iz Aničinih ust, in oči so ji v sveti navdušenosti
 919 6 |            je lepo, umreti za Boga." In za hip je pristavila: "O
 920 6 |             ljudje, ki jih trpinčijo in morejo preliti kri za Kristusa." ~
 921 6 |            mislila vse nekaj drugega in šele po dolgem se je zavedla
 922 6 |              po dolgem se je zavedla in vprašala Jerico: ~"O smrti
 923 6 |           Meni se sanja samo o smrti in trpljenju. Samo včasih se
 924 6 |               da bom velika grešnica in se šele po dolgih letih
 925 6 |         zopet pripovedovala Jerica, "in tedaj me je strah in se
 926 6 |        Jerica, "in tedaj me je strah in se zbudim in ne morem več
 927 6 |             me je strah in se zbudim in ne morem več zaspati!" Dekletove
 928 6 |          žarele tako čudno v somrak, in Anica je potegnila deklico
 929 6 |             potegnila deklico k sebi in jo poljubila. ~Vtis tega
 930 6 |         tedne v spominu Anici. Vedno in vedno na novo ji je prišlo
 931 6 |              ali ni samo strah v nas in je smrt sama na sebi nekaj
 932 6 |           sama na sebi nekaj lepega? In nekega dne si je odgovorila
 933 6 |             v nji je ljubezen velika in velika vera. Jaz pa, mi
 934 6 |            od strahu, ker ne ljubimo in smo brez vere." ~In dan
 935 6 |          ljubimo in smo brez vere." ~In dan je minil za dnevom,
 936 6 |         najmanjšega razločka mej njo in umirajočo naravo, in skoro
 937 6 |             njo in umirajočo naravo, in skoro želela si je nekaj
 938 6 |          napravilo njenemu mišljenju in življenju drugo pot, zaobrnilo
 939 6 |            smer. Samo te negotovosti in mlačnosti ne, samo tega
 940 6 |      mlačnosti ne, samo tega hiranja in umiranja ne. Kdo ve, ali
 941 6 |       izostajal po cele dneve z doma in včasih celo pil, da ga je
 942 6 |            je drugi dan bolela glava in je kašljal po noči? Sivorjavo
 943 6 |         Aničino je gledalo zagonetno in žalostno v somrak, in Anica,
 944 6 |      zagonetno in žalostno v somrak, in Anica, ki je včasih dvignila
 945 6 |           postajati to stanje grozno in sklenila je, da hoče hoteti,
 946 6 |              prišel dan sv. Andreja, in tašča se je bila odpeljala
 947 6 |             Katra je velela počakati in rekla: ~"Bi šel tudi rad?
 948 6 |          tiče, mati," je dejal Tomaž in sedel na voz. On in Katra
 949 6 |            Tomaž in sedel na voz. On in Katra sta sedela udobno,
 950 6 |         desetim je bila vstala tašča in jo poklicala. ~"To sem kupila,
 951 6 |            se ti ne zdi, da je trdno in lepo? Komaj še sem dobila
 952 6 |              hočeš, saj je le domač, in ti se razumeš na delo. Je
 953 6 |          tuje šivilje, denar je drag in časa imaš dovolj!" In Anica
 954 6 |           drag in časa imaš dovolj!" In Anica je kimala z glavo
 955 6 |              Anica je kimala z glavo in gledala na velikansko skladišče
 956 6 |          velikansko skladišče obleke in ponavljala v duši: To je
 957 6 |              Nežo, za Jerico, za vse in vsakega nekaj, samo za njo
 958 6 |           vsakega nekaj, samo za njo in Luko nič. In ona naj šiva
 959 6 |             samo za njo in Luko nič. In ona naj šiva vsem, možu,
 960 6 |           vsem, možu, tašči, hlapcem in deklam, ona, nevesta na
 961 6 |              Bog, njej rada na pravi in pastirju. Ali zakaj naj
 962 6 |             sešiti zimske kočemajke, in Tomaž, ali nima denarja,
 963 6 |             da bo ona delala za vse? In vse večji se je zdel kup
 964 6 |              je zdel kup blaga Anici in vse večji se ji je zdelo
 965 6 |              pa ni skoro vedela, kje in kaj naj vzame prvo v roko. ~"
 966 6 |        pogledala ostro Anici v obraz in videča njeno zamišljenost
 967 6 |           treh letih je ne obnosiš." In žena je z ostrim pogledom
 968 6 |         postala nevesta zelo zbegana in ni rekla nič. To pa je moralo
 969 6 |            pa je moralo jeziti taščo in nekam srdito je rekla: "
 970 6 |         nerada prejela kaj od tašče, in nadejala se je skrivaj,
 971 6 |             je bil vstal precej rano in odšel z doma, in Anica ni
 972 6 |         precej rano in odšel z doma, in Anica ni vedela, kaj je
 973 6 |             da govori zvečer z njim. In vzela je mero tašči in se
 974 6 |               In vzela je mero tašči in se lotila dela. Prst, kjer
 975 6 |         vrezala, ji je zelo nagajal, in ko je sedela sključena v
 976 6 |              je začelo zebsti v noge in roke. In obenem je začutila
 977 6 |        začelo zebsti v noge in roke. In obenem je začutila silno
 978 6 |           začutila silno zapuščenost in neznosno ji je bilo v sobi,
 979 6 |        položaju je minil predpoldan, in popoldan je bil še dolgočasnejši,
 980 6 |            se je bila megla zgostila in je bilo skoraj temno. Vendar
 981 6 |             prišla je bila Marjanica in govorila po svoji preprosti
 982 6 |             preprosti navadi živahno in glasno. Pripovedovala je
 983 6 |             se je bil zgodil v Lurdu in naštevala, koliko ljudi
 984 6 |              ob tisti priliki zraven in koliko sveč je gorelo ter
 985 6 |          Jerici, ki je bila za pečjo in izbirala iz pšenice ljuljčino
 986 6 |              čas je prestala z delom in si pomela roke, ker jo je
 987 6 |           Ostala je bila sama v sobi in misli, ki so jo čez dan
 988 6 |          morile, so se vrnile znova, in znova je mislila Anica na
 989 6 |             na Jurija, svojega moža. In začutila je sedaj prav jasno
 990 6 |        nevoljo nad njim: "Bolehen je in se ne varuje in mene zanemarja.
 991 6 |           Bolehen je in se ne varuje in mene zanemarja. Prav nič
 992 6 |             da ne bo huda na Jurija, in ko se ji to ni docela posrečilo,
 993 6 |             je. Bil je videti truden in slabe volje. Ona je molčala. ~"
 994 6 |              ne morem nič zato. Grem in grem in čimdalje sem z doma,
 995 6 |         morem nič zato. Grem in grem in čimdalje sem z doma, tem
 996 6 |               Samo da ne vidim Peči, in mi odleže. Pri tujih ljudeh
 997 6 |         drugače žive, ko mi na Peči, in to me razvedri." ~Tedaj
 998 6 |              Tedaj je dvignila glavo in ga pogledala karajoče in
 999 6 |             in ga pogledala karajoče in proseče: ~"Kaj ti je rekel
1000 6 |              da naj se mnogo gibljem in živim dobro in redno." ~"