Chapter

1001 6 |         mnogo gibljem in živim dobro in redno." ~"Ali je to res?"
1002 6 |              je to res?" je vprašala in pristavila: "Potem pa ne
1003 6 |            rečem nič, če te ni doma. In to malo dolgega časa bom
1004 6 |        prenesla!" ~On je sedel k nji in presekal smisel govora: "
1005 6 |       zgenila strahu, tako brezčutno in brezsmiselno je rekel to. "
1006 6 |            je, ki se nasiti igrače." In razburjenja, ki se je je
1007 6 |              hipu, ni mogla zakriti, in rekla je: ~"Juri, ne misli,
1008 6 |            ne, Juri. Ali hudo mi je, in tako ti hočem povedati,
1009 6 |              Tako kratek čas sva mož in žena. A ti si že pozabil."
1010 6 |            kadar ga motimo pri igri, in skoro jezno je rekel: ~"
1011 6 |          človek sem. Včasih čutim to in prav radi tega bi rad pil,
1012 6 |             ali vino mi ne de dobro, in potem sem še pustejši." ~
1013 6 |            je, da je tako odgovoril, in trše, kakor je hotela, je
1014 6 |          misliš, da sem taka vrtavka in tako malo resna, da bi zahtevala
1015 6 |     zahtevala od tebe, da mi vriskaj in poj? Ne, ne, Juri! Toda
1016 6 |             Tako," je odvrnila hitro in burno, "tako mislim, da
1017 6 |             mislim, da si ti moj mož in jaz tvoja žena, in da sva
1018 6 |           moj mož in jaz tvoja žena, in da sva mož in žena, da skupno
1019 6 |            tvoja žena, in da sva mož in žena, da skupno živiva,
1020 6 |            da iščeš pri meni tolažbe in ne iz ven Peči. Če je tu
1021 6 |              vse zaman, najina sreča in življenje, potem mi je žal,
1022 6 |            hočem živeti, a ne za se. In če ti tega ne razumeš, moj
1023 6 |           potem si varal samega sebe in si varal mene!" ~Že ko je
1024 6 |          govorila, se je bil dvignil in skoro strupeno je pripomnil: ~"
1025 6 |            Ti imaš tako svoje misli. In morda je še nekaj drugega
1026 6 |              še nekaj drugega vzrok, in sama ne veš." ~"Vzrok?"
1027 6 |           mojo materjo se ne moreta, in tebi ni prav, da se tako
1028 6 |              ti veš, da potrpim vse. In potrpim samo radi tebe,
1029 6 |              radi tebe, a ti si slep in gluh. A meni je to hudo,"
1030 6 |         kratkem hipu se je ohrabrila in dejala: "Glej, Juri! Tvoja
1031 6 |          Hlapcem mora šivati srajce, in v zahvalo se ji hlapci krohočejo.
1032 6 |              trudno glavo na šivanje in jokala dolgo in krčevito. ~* * * ~
1033 6 |              šivanje in jokala dolgo in krčevito. ~* * * ~Tam zunaj
1034 6 |              zjutraj dvignila megla, in najlepši, kakor pomladni
1035 6 |              prijetno gorko je bilo, in Anica je imela že ves popoldne
1036 6 |         Izgotavljala je tašči obleko in sama skoro ni vedela, čemu
1037 6 |             doli so ropotali vozovi, in nekdo je rekel, da se peljejo
1038 6 |              lep, topel solnčen dan, in mačka je sedela na pragu
1039 6 |             mačka je sedela na pragu in venomer gladila s tačico
1040 6 |              zdaj zamahnil s perotmi in zapel. In zopet je bilo
1041 6 |         zamahnil s perotmi in zapel. In zopet je bilo čuti s ceste
1042 6 |             senci je ležal visok mož in gledal doli na cesto. Anica
1043 6 |    približala. Začudeno je pogledal, in ko se mu je vspela v naročje,
1044 6 |          pahnil. Ona pa je zajokala. In potem jo je mož vzel k sebi
1045 6 |          potem jo je mož vzel k sebi in jo začel tolažiti, dokler
1046 6 |             popelje kakor ti romarji in še dalj, dalj, čez veliko,
1047 6 |       prosila. Ne za vedno, je dejal in pravil, da se vrne, in da
1048 6 |         dejal in pravil, da se vrne, in da bo tedaj Anica tako velika,
1049 6 |             tedaj Anica tako velika, in on ji bo prinesel toliko
1050 6 |            bo prinesel toliko lepega in dobrega. In tedaj je ona
1051 6 |            toliko lepega in dobrega. In tedaj je ona udarila z ročicama
1052 6 |            je ona udarila z ročicama in bila vsa vesela, in tudi
1053 6 |         ročicama in bila vsa vesela, in tudi on se je smehljal in
1054 6 |            in tudi on se je smehljal in govoril: In ti si mislila,
1055 6 |              je smehljal in govoril: In ti si mislila, da pojdem
1056 6 |         mislila, da pojdem za vedno? In ona je odkimala dvakrat,
1057 6 |         vedno!" se je zavedla Anica. In zdaj je vedela, da to niso
1058 6 |        vedela, da to niso bile sanje in da je to prvi spomin njenega
1059 6 |            spomin njenega življenja, in da je to njeno prvo razočaranje,
1060 6 |              njeno prvo razočaranje, in da se oni mož ni nikoli
1061 6 |             oni mož ni nikoli vrnil, in da je ona, Anica sedaj velika
1062 6 |              ona, Anica sedaj velika in sedi na Peči in je brezmejno
1063 6 |         sedaj velika in sedi na Peči in je brezmejno žalostna, ko
1064 6 |            moža, ki jo je prvo sunil in potem objel, in da bi ga
1065 6 |           prvo sunil in potem objel, in da bi ga tako rada še enkrat
1066 6 |             Tedaj so se odprla vrata in vstopila je tašča. ~"Pomerit
1067 6 |               Da," je odvrnila Anica in raztegnila obleko. Tašča
1068 6 |               Tašča se je približala in prijela za rob obleke. ~"
1069 6 |              mi sešije obleko narobe in ne na lice." Ženi je pri
1070 6 |           slednji besedi rastel gnev in glas, da je Anici plesalo
1071 6 |              Anici plesalo pred očmi in je rdela od zadrege in strahu.
1072 6 |          očmi in je rdela od zadrege in strahu. Iztrgala je tašči
1073 6 |            Še lica ne loči od narobe in se usti, da je šivilja!
1074 6 |              si mi napravila iz jeze in nalašč. Saj te poznam." ~"
1075 6 |         iztrgala v hipu obleko tašči in hitela v kuhinjo. Našla
1076 6 |          kuhinjo. Našla je Marjanico in jo burno vprašala: "Marjanica,
1077 6 |            Tedaj je privihrala tašča in kričala: ~"Sem mi daj obleko!
1078 6 |             obleko! Tako lepo blago, in vse gre skazit. Sem daj!
1079 6 |            vedela, da bo kaj narobe, in res mi sešije narobe." ~"
1080 6 |                Katra je vzela obleko in vršala na dvorišče. Sprva
1081 6 |              Sprva je steknila Nežo, in ta ji je pritrdila. Potem
1082 6 |           Klanjajoč se pa vljudnosti in časti Katrini, je pritrdil,
1083 6 |      napravila šele s srajcami za te in za Jurija. Taka šivilja,
1084 6 |             Pristopila sta bila Neža in Šime. Nekako vstran je stal
1085 6 |              razsodil. Na, na, Neža, in nesi Cilki, naj popravi,
1086 6 |           punice! Za nobeno delo ni, in če kaj zna, pa noče. Človek
1087 6 |             pa noče. Človek se trudi in ubija od zore v mrak, troti
1088 6 |         komaj je čutila dovolj moči. In tedaj se je nekaj zgodilo.
1089 6 |          pristopil Lipe, vzel obleko in dejal: ~"Deset poličev,
1090 6 |       Lipetom, ki se je obrnil sedaj in dejal: ~"Ali veš, Tomaž,
1091 6 |        očividno se je hotel pobahati in pokazati pred Katro. Neža
1092 6 |            pokazati pred Katro. Neža in Šime sta se skromno umaknila,
1093 6 |            je bil videti kaj odločen in silno dobre volje in smehljaje
1094 6 |         odločen in silno dobre volje in smehljaje se je rekel: ~"
1095 6 |         hlapec jaz, če pojde kateri, in kateri pojde , pove gospodar!" ~"
1096 6 |        gospodar? Mislim, da je Juri. In samo on me bo gonil raz
1097 6 |        dostojnosti. Dvignila je roko in velela: ~"Še danes pojdeš!
1098 6 |            je pa bil menda oktobra." In fant se je obrnil in odšel
1099 6 |       oktobra." In fant se je obrnil in odšel visokovzravnan proti
1100 6 |              ga popadel okolu telesa in ga položil na tla in dejal: ~"
1101 6 |          telesa in ga položil na tla in dejal: ~"Tomaž, ti si dober
1102 6 |          Toda Tomaž je bil razjarjen in je začel vihati rokave. ~"
1103 6 |        poskušala, kdo je močnejši." ~In kakor da jima zavida, se
1104 7 |              odzvonilo k pozni maši, in s Peči so bili pravkar odšli
1105 7 |      pokazalo solnce, nekam megliti, in sinje nebo je bilo, ko da
1106 7 |       prevlečeno s sivim pajčolanom, in kmetje so vedeli, da zna
1107 7 |            dni nenadoma udariti zima in čakajoči, da zazvoni "skupaj",
1108 7 |            opazka pogovor o vremenu. In teh opazk je bilo mnogo,
1109 7 |              gresta "mlada" s Peči!" In možje so se ozrli na Jurija
1110 7 |          možje so se ozrli na Jurija in Anico. Redko se dogaja na
1111 7 |             na kmetih, da gresta mož in žena skupaj v cerkev. Morda
1112 7 |             so na Peči sami za se!" ~In tedaj je zazvonilo in ljudje
1113 7 |                In tedaj je zazvonilo in ljudje so se zgrnili v cerkev. ~
1114 7 |              pa je bil nekdo zamudil in je sedaj hitel na vso moč.
1115 7 |             zamudil, ni bil kriv sam in godrnjal je: "Pa jo bo imela
1116 7 |              bo imela na vesti mašo, in jo bo." Pri teh besedah
1117 7 |             je bila pritekla za njim in ga ustavila z zadevo, o
1118 7 |            mudi," je govorila dekla, in obraz ji ni bil ravno prijazen, "
1119 7 |             bi vedela, kam te vleče, in kje si vsako nedeljo." ~"
1120 7 |          Dobro veš!" je odvrnila ona in zamahnila z roko. "Moj denar
1121 7 |            oho," se je hudovala Neža in stopila bliže hlapcu. "Ničesar
1122 7 |             Ničesar mi ne boš utajil in ne boš. Pa reci, da ni res.
1123 7 |              denar. Mene pa slepariš in se mi hliniš. Glej tak si,
1124 7 |      prehajal glas iz jeze v žalost, in žalost je pri zadnjih besedah
1125 7 |              besedah prešla v solze, in solze so postale glasen
1126 7 |             ga je razburil njen jok, in je dejal: ~"Če imaš pa tako
1127 7 |              vem! Tebi je mar le jed in pijače, in besede sneš in
1128 7 |             je mar le jed in pijače, in besede sneš in hinavski
1129 7 |            in pijače, in besede sneš in hinavski si kot Judež. Zato
1130 7 |             Nežo je prevzela žalost, in strah, da bi ji Šime posojenih
1131 7 |            tolikokrat, da me vzameš. In zadnjič,ko si bil bolan,
1132 7 |             ni boljše ženske od mene in da mi ne pozabiš. Šime,
1133 7 |              Šime, glej, tak si ti." In jok jo je znova posilil. ~
1134 7 |             ni imel onih par grošev, in zato je sklenil samo braniti
1135 7 |          samo braniti svojo trdnjavo in, če bi se dalo, rešiti se
1136 7 |            se dalo, rešiti se častno in ugodno iz zagate, in je
1137 7 |          častno in ugodno iz zagate, in je dejal prijazno ali prepričevalno: ~"
1138 7 |               Tisto je že res, Neža, in ne bom ti pozabil. Če pa
1139 7 |               Ali nisi tri dni hodil in prosil, da moraš imeti do
1140 7 |            sam naučil, kje naj iščem in vzamem? O, le naznani! Pa
1141 7 |         povedala vse, kakor je bilo, in bom." ~"Tiho, tiho," je
1142 7 |            Neža, "zdaj vem kakšen si in česa se imam nadejati od
1143 7 |               Segla je v žep po ruto in razvezala vozel in položila
1144 7 |              ruto in razvezala vozel in položila paznemu Šimnu,
1145 7 |           čisto nov goldinar v jopič in s premišljeno plemenitostjo
1146 7 |             pripomnila: ~"Bodi vesel in pij in vsaj malo misli name!" ~"
1147 7 |      pripomnila: ~"Bodi vesel in pij in vsaj malo misli name!" ~"
1148 7 |            bi ne vedel, kaj je prav. In če sem rekel, da se vzameva,
1149 7 |            pa so silile solze v oči, in v srcu je klela vojaški
1150 7 |            je vesel svetle prostosti in še svetlejšega goldinarja
1151 7 |           Tedaj pa se je Neža vrnila in srečala Marjanico in se
1152 7 |          vrnila in srečala Marjanico in se zaplela z njo v dolgo,
1153 7 |              dolgo, srdito obravnavo in dokazala, ali vsaj hotela
1154 7 |       Marjanica zmaj, ki ljudi ubija in sumniči, in da bi bolje
1155 7 |              ljudi ubija in sumniči, in da bi bolje naredila, če
1156 7 |             dostavila, da pojde tudi in čaka samo še, da poženejo
1157 7 |             postala na vratih v hišo in gledala Luko, ki se je privlekel
1158 7 |             je privlekel izza hleva, in ga počakala. ~"Usmiljeni
1159 7 |           sedaj razumela Marjanica. "In zakaj no, zakaj bi bilo
1160 7 |            kupi, kupi, če je izginil in ga ni." ~"Tomaž?" je vprašala
1161 7 |             Zato je zamahnila z roko in rekla: ~"Nekaj plečeta imam,
1162 7 |              morem!" je odvrnil Luka in odkrevsal k hlevu. ~"Kakor
1163 7 |             Luka pa je lezel na seno in premišljal, da je bilo tedaj,
1164 7 |            dobro, da je imel tam mir in da se ni umaknil od tam
1165 7 |              da se ni umaknil od tam in hodil spat v seno, kdo ve,
1166 7 |             gorel, če je še pravica, in mu bo." Pri tem je Luka
1167 7 |            ne našel strgane nogavice in srebrnega goldinarja v nji.
1168 7 |              v nji. Ali nič ni bilo, in ona iskrica je slednjič
1169 7 |        iskrica je slednjič ugasnila, in Luka je bil v temi svoje
1170 7 |              svoje žalosti brez pipe in tobaka in v srcu je sodil
1171 7 |          žalosti brez pipe in tobaka in v srcu je sodil kruto sodbo
1172 7 |      desetico, da varuje mesto njega in "pogleda včasih na Dimko",
1173 7 |            pogleda včasih na Dimko", in tako je bil odšel Anže k
1174 7 |       zgodnji maši, spravil desetico in je sedel sedaj z zamazano
1175 7 |       zamazano knjigo na kupu stelje in se ni brigal za ves svet
1176 7 |             je ljubil konje nad vse, in nad vse ga je bolelo, da
1177 7 |         pomilovanjem opazoval govedo in si mislil: Kaj bo to. Tak
1178 7 |              postal kdaj tako imovit in bi imel cel hlev konj. In
1179 7 |            in bi imel cel hlev konj. In Anže si je bil napravil
1180 7 |           miš. Ali pogum mu ni pešal in Anžetu so rojili po dnevu
1181 7 |            Anžetu so rojili po dnevu in po noči konji po glavi in
1182 7 |            in po noči konji po glavi in zgodilo se je, da je videl
1183 7 |            drdrati po cesti doli voz in se ko maček spustil nizdol,
1184 7 |         spustil nizdol, samo da vidi in presodi konje. Tudi je čakal
1185 7 |            Nad vse draga mu je bila, in skrbno jo je skrival in
1186 7 |              in skrbno jo je skrival in samo tedaj, ko je bil sam,
1187 7 |              bil sam, jo je prebiral in gledal slike, ki so jo krasile,
1188 7 |             slike, ki so jo krasile, in se divil orjaškemu pincgavcu
1189 7 |            divil orjaškemu pincgavcu in prožnemu Angležu, zavidal
1190 7 |       zavidal Arabca za jedre žrebce in z velikim zanimanjem čital
1191 7 |            je Jerica ženska, ki nima in ne more najti zanimanja
1192 7 |          čitala samo pobožne knjige, in je bila njena vsakdanja
1193 7 |              se mu je obesil na vrat in z neskončno potrpežljivostjo
1194 7 |            slednji Lukov rek o konju in konjih sploh. Te svoje poizvedbe
1195 7 |     desetkrat pametnejši od voznika, in da je prav za prav škoda,
1196 7 |         vprašati, kake so te pametne in te neumne. In stric Luka
1197 7 |             te pametne in te neumne. In stric Luka je razgrnil pred
1198 7 |              je spravil takoj knjigo in zlezel na seno in našel
1199 7 |             knjigo in zlezel na seno in našel Luko še vedno iščočega
1200 7 |            vam prinesel "drobnega"." In stegnil je roko z ovojem
1201 7 |              Leži, ali grem po njo?" In postrežljivi Anže se je
1202 7 |              šepetal skrivnostno mož in jo skoraj siloma iztrgal
1203 7 |              iz rok. Prav tako hitro in burno jo je pognal od sebe
1204 7 |              je prijel fanta za rame in viknil: ~"In Neža, praviš,
1205 7 |           fanta za rame in viknil: ~"In Neža, praviš, Neža jo je
1206 7 |              grda," je zastokal Luka in pristavil: "Pa sem mislil,
1207 7 |           kimal živahno Anže z glavo in mislil, kako bi vsaj nekaj
1208 7 |              nekaj izkupil za tobak, in rekel: ~"Če bi imel konj
1209 7 |            se je kratko odrezal Luka in iskal prve stopnje na lestvi.
1210 7 |              Pipe!" je godrnjal Luka in iskal z nogo druge stopnje. ~"
1211 7 |              z nogo druge stopnje. ~"In konja!" je pripomnil Anže. ~"
1212 7 |         konja!" je pripomnil Anže. ~"In konja!" je mrmral Luka in
1213 7 |            In konja!" je mrmral Luka in poiskal tretjo stopnjo. ~"
1214 7 |              svet," je dokončal Luka in se obrnil nato k fantu: "
1215 7 |              mi ne vrne goldinarja." In Luka se je z vso vnemo obrnil
1216 7 |           prikazala izza vogla Anica in Juri. Mož je bil smrtnobled
1217 7 |          Juri. Mož je bil smrtnobled in se je naslanjal na Anico. ~"
1218 7 |               pod vratom, po srajci. In kakor mrlič je bil. Ali
1219 7 |           Luka je skomiznil z ramama in odšel proti hiši. Anže pa
1220 7 |              še dolgo ostal na mestu in premišljal, kar je videl.
1221 7 |            hlev, sedel na kup stelje in segel po knjigi s konji. ~* * * ~"
1222 7 |            Pri maši ji ni dalo miru, in zopet in zopet se je ozrla
1223 7 |            ji ni dalo miru, in zopet in zopet se je ozrla na moško
1224 7 |              je ozrla na moško stran in pogledala na moža. In vselej
1225 7 |          stran in pogledala na moža. In vselej je nato dvignila
1226 7 |          dvignila oči proti oltarju, in neizrečena žalost ji je
1227 7 |              ji je silila v molitev. In vendar ni mogla moliti.
1228 7 |           razumela besede evangelija in propovedi. Slišala je, da
1229 7 |           prikazala gotova znamenja. In tedaj bo blizu ura sodbe.
1230 7 |        slišala ni dobro vsega. Zopet in zopet se je ozrla na moža
1231 7 |            zopet se je ozrla na moža in čim dalje se je ozirala,
1232 7 |              se mož naslanja ob zid, in sama je mislila, da čuti
1233 7 |             mislila, da muči Jurija. In neprenehoma je kljuvalo
1234 7 |       znamenja, znamenja, znamenja. ~In blizu čustva, da se sama
1235 7 |             tla, se je ozrla na moža in videla, da si briše čelo,
1236 7 |          sosed položil roko pod ramo in so se ljudje razmeknili.
1237 7 |              Ona je naglo pokleknila in odšla je iz cerkve. ~"Za
1238 7 |             obraz. Bil je smrtnobled in zaprte oči je imel. Grozen
1239 7 |             je polotil. Objela ga je in ga skušala dvigniti: ~"Juri,
1240 7 |           Odprl je oči. Grozen napor in trudnost sta se mu zrcalila
1241 7 |           Okrog ust mu je stala kri, in srajca je bila pod vratom
1242 7 |           Kri!" je zaječalo v Anici, in noge so se ji zašibile,
1243 7 |              noge so se ji zašibile, in v glavi ji je kljuvalo:
1244 7 |            bi prijela z obema rokama in ga nesla ko dete, zakaj,
1245 7 |             dete slab se ji je zdel, in njene misli, ki jih ni mogla
1246 7 |              pa sedaj, kaj bo sedaj, in kakor v odgovor ji je zvenelo
1247 7 |               se je nekoliko zavedla in začutila, da je vsa prepotena
1248 7 |        začutila, da je vsa prepotena in da se ji roke tresejo. Marjanica
1249 7 |      Marjanica jo je skušala oživiti in je govorila kolikor mogoče
1250 7 |          prehodil se je. Dobro jesti in piti mora. Seveda! In še
1251 7 |          jesti in piti mora. Seveda! In še plesal bo, kaj neki ne!" ~"
1252 7 |              Našla ga je dremajočega in tiho je postavila posodo
1253 7 |            bila pripravila, na mizo, in po prstih se bližajoča se
1254 7 |      napolnili srce brezmejna žalost in ljubezen do tega revnega
1255 7 |         strah, da li ni morda mrtev, in od strahu ledene ustnice
1256 7 |           njegovo čelo. Odprl je oči in se nasmehnil. ~"Limonade
1257 7 |            to je dobro!" je šepetala in segla po pijači. Privzdignila
1258 7 |             Privzdignila mu je glavo in mu dala piti. Pil je s slastjo.
1259 7 |        slastjo. Potem je zopet legel in strmel pod strop. Ona je
1260 7 |              Bala se ga je pogledati in tudi ni vedela, kaj bi govorila.
1261 7 |           govorila. Dvignila je oči, in zopet ji je pogled obvisel
1262 7 |             sivorjavem očesu, mirnem in tajnostnem. Nemir se je
1263 7 |        streslo. Mož je gledal na njo in rekel: ~"Anica, če je taka
1264 7 |             misliš?" ~Sopel je težko in šele po kratkem odmoru je
1265 7 |          okoli. Tako sem te prosila. In zdaj si zopet izgubil ves
1266 7 |            začudil, "čemu?" ~Nevolja in žalost sta se borili v nji.
1267 7 |               po Peči, po Marjanici. In on, njen mož, ne čuti nič
1268 7 |           kakor da nima nje, ki trpi in se muči zanj. Solze so ji
1269 7 |        šepetal, "pa ti si preskrbna. In tega ni treba. Saj niti
1270 7 |         pristavil tiše. ~"Ljubim te, in ti govoriš tako!" je plakala
1271 7 |           Mož se je smehljal pred se in dejal: ~"Malo veselja imaš
1272 7 |           Moraš!" Glas ji je drhtel, in rdečica ji je plala v obraz.
1273 7 |         obraz. Prijela ga je za roko in prav k glavi, k ušesu mu
1274 7 |            ušesu mu je položila usta in šepetala: "Ali veš, da nisem
1275 7 |         Potem pa se je vzpel pokoncu in potegnil njeno roko k sebi
1276 7 |           potegnil njeno roko k sebi in ji jo začel poljubljati
1277 7 |              ji jo začel poljubljati in ves srečen je šepetal: ~"
1278 7 |              kimala z glavo jokajoča in smehljajoča se ob enem. ~"
1279 7 |               Oh!" je vzdihnil mož, "in jaz sem bolan, to je res
1280 8 |              koncem hiše v domovanje in Katra mu je bila dala zanesti
1281 8 |           oprave, nekaj slik, stolov in posteljo. Nekaj pa si je
1282 8 |               vendar prav pripravna. In pri vsem neredu in vzduhu
1283 8 |        pripravna. In pri vsem neredu in vzduhu po tobaku in pijači,
1284 8 |           neredu in vzduhu po tobaku in pijači, je bila soba do
1285 8 |              podobna hlapcu. Beraška in bahaška obenem. Poleg plesnjive
1286 8 |            svetem neredu med škornji in cunjami steklenica do steklenice,
1287 8 |              je seveda včasih truden in se zavleče v svoje štiri
1288 8 |             se sešla tiste dni Tomaž in Katra. Ali ju je bolezen
1289 8 |              ali pa sta imela hlapec in gospodinja že večkrat tukaj
1290 8 |        gugajoči se mizi z oči v oči, in na mizi mej njima je bila
1291 8 |              bila steklenica likerja in dvoje čašic. Tomaž je očividno
1292 8 |             zato je nekam zadovoljno in objestno motril ostre črte,
1293 8 |        Hlapčevo lice je bilo veselo, in to je moralo biti Katri
1294 8 |           zakaj dvignila se je naglo in rekla trdo: ~"Drugega ne
1295 8 |           Drugega ne znaš, nego piti in molčati!" ~"Mislim!" je
1296 8 |          Misliš?" je zategnila Katra in se zasmejala. V hipu pa
1297 8 |            ji je lice zopet zresnilo in je pristavila: ~"No, in
1298 8 |              in je pristavila: ~"No, in kaj misliš, kaj?" ~"Mislim!"
1299 8 |              je zopet ponovil hlapec in hlinil silno resnost. Pri
1300 8 |        steklenico raz okensko polico in si nalil in izpil žgočo
1301 8 |           okensko polico in si nalil in izpil žgočo tekočino. ~"
1302 8 |             dovolj pametni, da veste in vidite. Prav žal ji ne bo
1303 8 |            Kaj pa veš?" je vprašala, in njene oči so bile v resnici
1304 8 |            pa se je nagnila čez mizo in vprašala: ~"Ti misliš, da
1305 8 |            želim, dolgo pa ne bo!" ~"In potem?" ~"Potem," se je
1306 8 |             je mogoče, da ostane ona in še kaj drugega, pa je tudi
1307 8 |         morava. Ko si prišel na Peč, in sem videla, da se razumeš
1308 8 |            izkaže, da ima vztrajnost in da je vreden; ali je to
1309 8 |         mislila. Dobro mu bo na Peči in hvaležen mi bo!" ~"Tisto
1310 8 |          hlapec. ~"Vse je bilo prav, in sem že mislila, da ti bom
1311 8 |             hotel po sili ženiti!" ~"In se je tudi!" se ji je posmehoval
1312 8 |              pustila, da se mi konča in zapusti premoženje komursibodi?
1313 8 |             bi bil gospodar na Peči. In tudi lahko veš, kdo ti stoji
1314 8 |               kdo ti stoji na potu." In za hip je žena molčala. "
1315 8 |        vprašala. ~"Mislim!" je dejal in udaril z roko po mizi in
1316 8 |             in udaril z roko po mizi in pogledal na Katro: ~"Tisto
1317 8 |         skoro strašna je bila Katra, in Tomaž sam se je nekako umikal
1318 8 |             Nekak strah ga je obšel, in sumničenje, ki ga je bil
1319 8 |              je stopila prav k njemu in mu skoro šepetaje rekla: ~"
1320 8 |              v roko. ~"Potem računaj in delaj tako, ko da si gospodar
1321 8 |            je gledal s pol začudenim in pol porogljivim obrazom
1322 8 |        obrazom za njo. Dvignil se je in si nalil zopet čašico pijače.
1323 8 |            so se polagoma razvezale, in okolu ust mu je zaigral
1324 8 |               Prikimal si je z glavo in začel žvižgati zarobljeno
1325 8 |            se je zleknil na postelj, in kmalu je bilo čuti njegovo
1326 8 |         poslala Lipeta po zdravnika, in pri tej priliki se je zgodilo,
1327 8 |       pobliže spoznala z njim. Vedno in vedno zopet se ji vračala
1328 8 |         gotova slika v spomin. Močni in krepki fant na strani njenega
1329 8 |           pove, kako mu je hvaležna. In sedaj, ko ga je poslala
1330 8 |                Bila sta sama v veži, in fant je mislil pravkar oditi,
1331 8 |         oditi, ko je stopila k njemu in rekla: ~"Zaradi Tomaža,
1332 8 |            Juri Tomaža tudi ne mara. In če pojde kdo, pojde Tomaž
1333 8 |             s Peči." ~Fant je obstal in uprl oko v Anico, da jo
1334 8 |            da jo je obšla zbeganost, in dejal: ~"Juri bi pametno
1335 8 |            Jurija. Fant je opazil to in dejal: ~"Tako mislim jaz!" ~"
1336 8 |         nazaj." ~"Hiti!" je odvrnila in nekako morala je gledati
1337 8 |           morala je gledati za njim. In šele sedaj se je spomnila,
1338 8 |            povedala, kar je mislila. In hotela je oditi k možu,
1339 8 |              je, da je mati pri njem in je krenila na dvorišče. ~
1340 8 |        zahtevala, da se poišče fanta in se bo videlo, da li ima
1341 8 |              že večkrat zmanjkalo to in ono in je to omenila kaj
1342 8 |          večkrat zmanjkalo to in ono in je to omenila kaj nevljudno
1343 8 |            Neži, ki je udarila v jok in vik, da je zašla mej same
1344 8 |              sploh kdaj kaj denarja. In ko je ta pribil, da ga je
1345 8 |           tudi ta predlog odkloniti, in Marjanica je bila celo toliko
1346 8 |            na nosu bere, da je kriva in da je toliko nedolžna ko
1347 8 |         toliko nedolžna ko Lahov koš in naj nikar ne išče izhoda,
1348 8 |           raje v Begunje za paznico, in je Marjanica nato pripomnila,
1349 8 |              strani napadena umikati in v veliko veselje opazila
1350 8 |             ta res izvlekel goldinar in ga vrgel Luki in rešil tako
1351 8 |            goldinar in ga vrgel Luki in rešil tako vozel v Nežino
1352 8 |            rešil tako vozel v Nežino in Lukovo zadovoljnost, ne
1353 8 |        nevedoča, kaj naj dela. Nemir in nekaka nezadovoljnost sta
1354 8 |           treba, ali ni res, Juri?" ~In Anica je čutila, da to vedenje
1355 8 |              matere dé Juriju dobro. In to jo je napolnjevalo z
1356 8 |       zmenila za te? Koliko ljubezni in skrbi pa je kazala do tebe?
1357 8 |           ali vračale so se po sili, in parkrat se je bila dvignila
1358 8 |          parkrat se je bila dvignila in odšla gori. Ko pa je opazila,
1359 8 |             Juriju, ni niti vstopila in se nemirnejša vrnila. Tako
1360 8 |          tekel čas do večera počasi, in desetkrat je bila že stopila
1361 8 |          bila že stopila na dvorišče in odšla za vrt na breg, se
1362 8 |             svojega domovanja Tomaž. In če bi bila tudi to opazila,
1363 8 |          skrb samo Jurijeva bolezen, in mučila jo je negotovost,
1364 8 |         sprva ni vedel, kaj bi počel in je gledal skozi okno, kjer
1365 8 |            vetra gnan naletaval tiho in redko. Ko pa se je začelo
1366 8 |               je Tomaž ogrnil suknjo in šel na dvorišče in šel nato
1367 8 |            suknjo in šel na dvorišče in šel nato raz Peč v vas.
1368 8 |              se je vračala iz cerkve in jo ustavil, da li je kaj
1369 8 |                Tomaž je stopil k nji in ji stisnil desetico v roke: ~"
1370 8 |               Tomaž se je zasmejal: "In četudi, moli za gospodarja."
1371 8 |         četudi, moli za gospodarja." In odšel je zadovoljno se smehljaje.
1372 8 |               ko jo je videl premrlo in drobno, in vedel, da ji
1373 8 |             videl premrlo in drobno, in vedel, da ji je Katra gorka,
1374 8 |         vedel, da ji je Katra gorka, in zato ji je bil dal desetico.
1375 8 |           bil spomnil Katrinih besed in napol šaleč se, napol zares,
1376 8 |             se je "gospodar na Peči" in bivši "oskrbnik" svojega
1377 8 |       oskrbnik" svojega dostojanstva in zato je naročil poslu, naj
1378 8 |         Lipeta. Ostal je sredi ceste in ga počakal. Lipe je po kimal
1379 8 |            je šinilo rdeče čez obraz in pokazal je z roko pod most. ~"
1380 8 |              To veš, da se ne šalim, in da voda po zimi ne vre." ~
1381 8 |                 Tomaž se je zasmejal in dejal: ~"Ti si res, ko ogenj!
1382 8 |            hoče? Sovraži me, to vem, in potuhnil se je. Naj se le,
1383 8 |             ti še ne poznaš Lipeta." In začel je misliti čudno skrito
1384 8 |           misliti čudno skrito misel in čim globlje jo je mislil,
1385 8 |            tem zoprnejša mu je bila. In sam ni vedel fant, kako
1386 8 |         Anice, ki ga je bila opazila in mu je prišla naproti: ~"
1387 8 |              je rekel zadnjo besedo, in opazil je, da je tudi ona
1388 8 |            da je tudi ona to opazila in zato je dejal: ~"Pa brez
1389 8 |           Šla sta skupaj, zamišljena in molčeča. "Kaj mu je?" se
1390 8 |         sedela mati že ves popoldne, in samo kadar je bilo treba
1391 8 |            sina, ali se kmalu vrnila in s sladkim, na pol jokajočim
1392 8 |            jokajočim glasom govorila in ga tolažila, da to ne bo
1393 8 |              ni mislila, kako mu je, in da bi ji bila Anica že lahko
1394 8 |               Tako pa sem bila sitna in te priganjala, in revež
1395 8 |              sitna in te priganjala, in revež si trpel, in zdaj
1396 8 |       priganjala, in revež si trpel, in zdaj je tako, da Bog pomagaj."
1397 8 |            je tako, da Bog pomagaj." In še je govorila, da si ne
1398 8 |            na smrtni postelji trpela in si očitala, da je ona kriva
1399 8 |             ne nedostajalo v bolezni in da raje sama zboli, kakor
1400 8 |              ker jo preveč srce boli in peče vest. ~Juri se je tihe
1401 8 |          Juri se je tihe utrujenosti in sreče smehljal. Kakor čudež
1402 8 |            dobre, tako postrežljive, in vsa tista zadrževana, toliko
1403 8 |             odpustil, vse je pozabil in nehote si je začel izpraševati
1404 8 |            li tolikrat žalil matere, in tako je vedno prišel na
1405 8 |             negovanje je bilo toliko in tako očito, da Juri niti
1406 8 |          blagroval uro svoje bolezni in se nadejal, da se mu bo
1407 8 |             da je mati tako odredila in da je Anici morda hudo.
1408 8 |          začela Katra preje govoriti in je za vedno razdelila Jurija
1409 8 |              zelo mirno razpoloženje in izvrstno oskrbo. Tako se
1410 8 |              z materjo, navezati eno in drugo na se, je bila stalna
1411 8 |            se, je bila stalna misel, in tozadevno je govoril z Anico,
1412 8 |              neprijaznost do matere, in je molčala in odšla in se
1413 8 |             do matere, in je molčala in odšla in se razjokala. Potem
1414 8 |               in je molčala in odšla in se razjokala. Potem je sklenil
1415 8 |             Juri govoriti z materjo. In tako je dejal nekega dne: ~"
1416 8 |              ste tako dobri z menoj, in Anice sem tudi vesel. Veste
1417 8 |         glasu. Ali Juri je ni opazil in nadaljeval: ~"Da, mati!
1418 8 |              nadaljeval: ~"Da, mati! In zato sem tako srečen, in
1419 8 |             In zato sem tako srečen, in samo nekaj me še teži. Ali
1420 8 |           jeze. Potrpela bi z menoj. In krivice ji tudi ne delam.
1421 8 |              lepo. V miru bi živeli, in jaz bi ozdravel in potem
1422 8 |           živeli, in jaz bi ozdravel in potem bi imeli krst " ~Presekala
1423 8 |           morem. Saj sem tvoja mati! In če nisem bila prijazna vselej,
1424 8 |            da se nisem pehala za te, in samo zate me skrbi. In tudi,
1425 8 |               in samo zate me skrbi. In tudi, ko si se ženil, sem
1426 8 |          koliko bi mu zaupala toliko in tako, da bi se ne obrnil
1427 8 |         obrnil od nje ko obrekovavke in bi dvignila v njem dvom.
1428 8 |          dvom. Zato se je nasmehnila in pristavila: ~"Ti imaš Anico
1429 8 |               Toda, slep tudi nisem. In če ima kako napako, gotovo
1430 8 |        poznam." ~Ona ni odvrnila nič in se dvignila, kakor da ji
1431 8 |         govoriti o Anici z menoj " ~"In nima nobenega pomena," je
1432 8 |            igrača v materinih rokah, in skoro proseče je dejal: ~"
1433 8 |             Kaj ne, ponosna je malce in pa nagle jeze včasih. Tako
1434 8 |           včasih. Tako občutljiva je in vse si žene k srcu, in vi
1435 8 |            je in vse si žene k srcu, in vi mislite, da vas sovraži." ~"
1436 8 |           Ali res hočeš vedeti, res? In kaj bo potem, kaj?" Skoro
1437 8 |          glas. Juri je bil razburjen in radoveden. Skoro tresel
1438 8 |            nemir, stopila je k njemu in mu ovila roko okrog vratu: ~"
1439 8 |                Revež si, predober si in prepošten." ~"Vi mislite,
1440 8 |          nekaj drugega vidim na nji, in to mi ne ugaja. Če te je
1441 8 |              kakšen si, da si plašen in pust." ~"Oh," je jecal, "
1442 8 |              vzela, te je radi Peči. In zato, vidiš, je ne morem." ~"
1443 8 |     vzburkavala mu dušo. Drgetal je, in doslej nepoznane bolečine
1444 8 |            Njeno lice je bilo resno, in baš ta resnost ga je še
1445 8 |         Povedala sem ti svoje misli. In teh misli nisem sama. Tudi
1446 8 |             Tomaž je predrzen, mati, in Anice ne more," je branil
1447 8 |          more," je branil sin ženo, "in Anica ima prav, če ga zaničuje.
1448 8 |      zaničuje. Vsiljiv prevzetnež je in nič več!" ~"Hm," je skomiznila
1449 8 |      nadaljevala mati, "resen mož je in lep, in morda tudi vse to
1450 8 |          mati, "resen mož je in lep, in morda tudi vse to ni tako
1451 8 |              ni, še vse lahko pride. In ta Lipe je mož za to." ~"
1452 8 |               Lipe?" je vprašal Juri in čutil, da mu prihaja temno
1453 8 |            razlika mej njim, Jurijem in Lipetom. O Bog! Če je to
1454 8 |        Lipetom. O Bog! Če je to res. In napol sam vase misleč, napol
1455 8 |   pripovedovanje o sporu mej Lipetom in Tomažem, kateri mu je bil
1456 8 |             Anice, je strmel pred se in krčevito grabil odejo. Čutil
1457 8 |        bruhnil nov naval krvi v grlo in da mu gine zavest in da
1458 8 |            grlo in da mu gine zavest in da pade v sivo, svinčeno
1459 8 |              svinčeno meglo, globlji in globlji...  Tu manjkata
1460 8 |           globlji...  Tu manjkata 9. in 10. poglavje. ~ ~ ~
1461 11|            sv. Treh kraljev je bilo. In na vasi je bilo. In v gostilni
1462 11|            bilo. In na vasi je bilo. In v gostilni pri "Cvičku"
1463 11|           sedeli kmetje, pri okrogli in pogrnjeni v kotu je sedel
1464 11|      pogrnjeni v kotu je sedel debel in rejen mož. Na prvi hip si
1465 11|            vsi mesarji, zdrav ko vol in dobre volje in prevzeten
1466 11|          zdrav ko vol in dobre volje in prevzeten in pil je, ti
1467 11|             dobre volje in prevzeten in pil je, ti moj Bog, koliko
1468 11|          trga. Pa ga je lahko na kaj in za kaj. Mesar ni zastonj
1469 11|           boljše bit' mesar~kot grof in pa cesar!" ~Par ur je že
1470 11|              že sedel mesar za mizo, in ko so prišli kmetje, je
1471 11|           kmetje. ~"Te daste zastonj in povrhu, kaj?" je dražil
1472 11|             ne, ki ješ vsak dan meso in cvrtje!" je pripomnil zopet
1473 11|         vpeljejo amerikanske živine. In te je kot peska, kot listja." ~"
1474 11|        amerikanskim mesom. Sama žila in mast ga je!" ~"Vi ne veste
1475 11|               tam gori ne prodajajo, in ona žena gori je za deset
1476 11|          žena gori je za deset judov in še enega povrh." ~Šime je
1477 11|              Šime je odmajal z glavo in rekel: ~"Trda je že, trda,
1478 11|           znanci," je pripomnil Šime in sedel. Proti mraku pa je
1479 11|              mraku pa je mesar vstal in se odpravil s Šimnom na
1480 11|         prida s kupčijo. Je preskopa in izbija cel dan." In mesar
1481 11|         preskopa in izbija cel dan." In mesar je sam vase stokal,
1482 11|            se po spolzki poti na Peč in premišljujoč, koliko vina
1483 11|              prisopihal mesar na Peč in zaklical na ves glas: ~"
1484 11|      pastirju, pa devet poličev vina in še cigar, če jih marate." ~
1485 11|              ušesa," je viknil mesar in pri tem neusmiljeno zadel
1486 11|         izpod lope gledajočega voza, in potem, tipajoč boleče mesto,
1487 11|           sobi je bila Katra z Anico in Jerico. Pravkar je bila
1488 11|       Pravkar je bila stopila v sobo in se lotila Luke, ki je kašljal
1489 11|              kašelj. Anica je vstala in se vrnila s čašo čaja. Toda
1490 11|          čaja. Toda Katra je planila in začela kričati: ~"Seve,
1491 11|            pekel!" je odvrnila Katra in sunila Anico s čajem v stran,
1492 11|             prav!" je zastokal Luka, in v njegovih očeh je zagorelo
1493 11|            dvignil odpor proti Katri in je dejala: ~"Če že kuham
1494 11|              presekala besedo Katra. In ženi sta se merili s pogledi,
1495 11|         nenadoma viknil zunaj mesar, in so se v naslednjem trenotku
1496 11|     naslednjem trenotku odprla vrata in mesar je vstopil. ~"Seveda,
1497 11|             vstal," je odvrnil mesar in se pridušil, da zdaj že
1498 11|           nazaj. Nato je odšla Katra in se vrnila za nekaj hipov
1499 11|             naj si mesar ogleda kako in kaj, nakar je mesar zapustil
1500 11|         mesar zapustil s Katro sobo, in sta šla ogledovat živino.