Chapter

3501 30|             vtaknil narezano v nedra in vstal. Kakor tat se je splazil
3502 30|         Kakor tat se je splazil doli in stopil v Aničino sobo. Iščoč
3503 30|            Sklonil se je, jih pobral in jih pritisnil na ustnice
3504 30|            je bilo lice zopet temno, in skočil je iz sobe, planil
3505 30|      steklenico še enkrat na ustnice in pil. Nato je začel z mrzlično
3506 30|             stopnici se je spotaknil in udaril s čelom ob tla. Pobral
3507 30|          curek. Zlezel je v svoj kot in se vrgel na posteljo. Nekaj
3508 30|              prepozno. Bog vedi, kaj in kako je prišlo, da je bilo
3509 30|        celoti proglasi za nepostavno in neveljavno.  Sama seveda
3510 30|        povečal vtis onega bega Anice in mu izkušal pripisati dovoljno
3511 30|         kakor je ukrenil. ~Po dolgem in mučnem zasliševanju je sodišče
3512 30|       rekrutirati. Odvrnila ni nič. ~In res ni imela namena pravdati
3513 30|              tej misli se je stresla in izkušala misliti kaj lepšega.
3514 30|              trga do Peči ponavljala in obnavljala trden sklep:
3515 30|           čakati, čakati, čakati... ~In ko je prišla Anica na Peč,
3516 30|             čutila toliko utrujenost in žejo, da, žejo. Marjanica
3517 30|             vendar je nalila v drugo in izpila, in izpila je še
3518 30|            nalila v drugo in izpila, in izpila je še tretji kozarček. ~"
3519 30|        smejala rahlo omočena pred se in si nalila znova. Marjanica
3520 30|         Marjanica je zmajala z glavo in odšla v kuhinjo in si tam
3521 30|             glavo in odšla v kuhinjo in si tam obrisala par solz. ~
3522 30|         Anica pa je šla v svojo sobo in legla ter zaspala, ne da
3523 30|        kozarcev vina, se je razvnela in začela pogovor z vozniki
3524 30|             začela pogovor z vozniki in gosti v sobi. ~Ne dolgo
3525 30|             dala Katra celo za vino. In tako se je miza okoli nje
3526 30|            miza okoli nje napolnila, in soba je odmevala od smeha
3527 30|            soba je odmevala od smeha in krepkih šaljivk. Tik h Katri
3528 30|             h Katri se je bil zlizal in odrinil postavnega voznika
3529 30|             je navduševal ženo pisar in pil hlastno. In ker je pil
3530 30|           ženo pisar in pil hlastno. In ker je pil hlastno, da bi
3531 30|           hlastno, da bi se ojunačil in na ta ali oni način poprosil
3532 30|          Opatijo, potem celo Neapelj in skočil nato hipoma na Peč
3533 30|            skočil nato hipoma na Peč in slednjič pozabil celo tako
3534 30|               Katra je ljubila godce in godbo. Na dom se niti spomnila
3535 30|            niti spomnila ni. V plesu in veselju je prišel mrak.
3536 30|            Ta ga je poklicala k mizi in mu silila piti. Hlapec je
3537 30|            piti. Hlapec je bil žejen in se ni branil. Obenem je
3538 30|               kako neki je s pravdo, in je vse poizvedel od Katre.
3539 30|            je bila zelo dobre volje, in tako se ji je porodila drzna
3540 30|              Če greš, greva še nocoj in skupaj!" ~"Naj pa bo!" je
3541 30|            Naj pa bo!" je dejal fant in pristavil: "Če pa že grem,
3542 30|              ne bom te podila, ne!" ~In Katra je vstala in se pogovorila
3543 30|             ne!" ~In Katra je vstala in se pogovorila s Kranjcem.
3544 30|           času je prišel ta k Lipetu in mu rekel: ~"Slabega ne morem
3545 30|        udinjujejo, temveč kupujejo." In nagnil se je k njegovemu
3546 30|              se je k njegovemu ušesu in dejal: ~"Tele sem dobil
3547 30|                Tele sem dobil za te. In teleta so zdaj draga." ~"
3548 30|            Kranjc je izplačal hlapca in dejal: ~"Za pijačo boš dal." ~"
3549 30|          Peči. Ona je bila razigrana in je govorila vso pot. Lipe
3550 30|              to čudno zgodovino Peči in vesel je bil: ~"Vozim se
3551 30|           mesta je bil srečal Jerico in jo vzel s seboj v gostilno.
3552 30|        prišla gostilničarka na pomoč in vzela deklico v službo.
3553 30|             je bil povprašal po taki in taki deklici mlad fant.
3554 30|          otroka rada. Nato je odšel. In zdaj se vozi na Peč, na
3555 30|             prosil, stavil je pogoje in te je sprejela, in dobro
3556 30|            pogoje in te je sprejela, in dobro je tako. ~"Jih bo
3557 30|             stal tam sredi ceste mož in se ni hotel umakniti. Voznik
3558 31|     dediščino neki bližnji soroščini in samo za spomin na dobrega
3559 31|         kateremu je služila par let, in je zato ni pozabil v oporoki,
3560 31|        prišla izza ozadja mala lutka in vojaški pozdravila ter se
3561 31|            je ura popolnoma obstala, in na pisani lutki, ki je čakala
3562 31|         lutki, ki je čakala v zasedi in ni nič več pozdravljala,
3563 31|               kamor je pripel okusno in varno svojo mrežo. ~Tistega
3564 31|             je dvanajstkrat zabrnel, in lutka je stopila v ospredje
3565 31|              od pajka se je začudila in prestrašila Marjanica. Komaj
3566 31|             plahosti je prevrgla uro in planila kvišku, videla,
3567 31|             glasovi. Prižgala je luč in z nekako sveto grozo opazovala
3568 31|              se je stresla Marjanica in skočila v posteljo ter se
3569 31|             Znova jo je stresel mraz in je molila: ~"Sveta Marija,
3570 31|           Marjanica vendarle zaspala in je spala v pozno jutro.
3571 31|           duše nezdravo? Kako dolgo, in bo Anica vrgla od sebe vso
3572 31|             pijačo, je ne pusti več, in potem, potem, potem bodo
3573 31|            one mučne, umazane sanje. In kamor sta šli moč in krepost,
3574 31|          sanje. In kamor sta šli moč in krepost, pojdeta še obzira
3575 31|           krepost, pojdeta še obzira in sramota. Anica! Kaj bo s
3576 31|                Anica je iskala opore in je ni našla. In vprašala
3577 31|         iskala opore in je ni našla. In vprašala se je, zakaj misli
3578 31|              smela. Zato me tepe Bog in me ponižuje. ~Dolgo še se
3579 31|         Plakala je nad svojo nemočjo in življenjem, ki ga je živela
3580 31|                 Lipe!" je zašepetala in skočila v posteljo in ponavljala: "
3581 31|     zašepetala in skočila v posteljo in ponavljala: "To mi dela
3582 31|             dan. Hitro se je oblekla in stopila iz spalnice. Na
3583 31|              obrnila tja, je viknila in skočila za njo: ~"Ne hodite
3584 31|           seboj. ~Skočila je h Katri in jo z velikim naporom izkušala
3585 31|              pomagaj!" je zaklicala, in res je prišla tedaj Marjanica
3586 31|           krvi iz ust, čudno ječanje in grgranje se ji je trgalo
3587 31|              z veliko silo dvoje rok in izgubila je zavest... ~Nekaj
3588 31|           bil prišel zdravnik na Peč in ogledal Katro, je stopil
3589 31|              vznemirjen, segel v žep in izvlekel listič, napisal
3590 31|           listič, napisal par vrstic in ga dal Marjanici, češ, da
3591 31|       Zdravnik je dal prinesti mleka in začel pripravljati z očividno
3592 31|           prišla na Peč dva orožnika in se postavila pred sobo. ~
3593 31|             Pred njo je stal orožnik in ji velel, da mora z njim. ~
3594 31|             je videl, da se opoteka, in jo je podprl. ~"Jaz vas
3595 31|             z orožnikom po bregu dol in ni pogledala ne na levo,
3596 31|             smeh ji je ležal na licu in hitela je, da jo je orožnik
3597 32|              Anica je dvignila glavo in se ozrla. Motna svetloba
3598 32|            zunaj je zamolklo grmelo, in Anica je slišala od nekod
3599 32|              je zavdala svoji tašči. In Anica se je stresla pri
3600 32|            se vrata od zunaj odprla, in postaran mož je stopil v
3601 32|       stegnil roko, da sprejme denar in da prinesti jetnici, kar
3602 32|           Tudi to se mu je pripetilo in še večkrat. O, najrazličnejše
3603 32|              ljudje so sedeli že tu, in z vsemi je delal enako.
3604 32|      prebivalci teh celic. Prišli so in odšli. Nazaj sem se niso
3605 32|              On je bil njihov paznik in njihov sluga. Prinašal jim
3606 32|          sluga. Prinašal jim je jedi in pijače, če so jo plačali,
3607 32|             z ono, ki jo kuha zavod. In da ni najbolja, je vedel
3608 32|           najbolja, je vedel starec, in zato je navadno stegnil
3609 32|              paznik ne sme govoriti. In starec se je oddaljil. Sama
3610 32|             Prišel je bil oni paznik in ji prinesel večerje. Ni
3611 32|          Tako je ležala v noči bedna in brez spanca. Nikoli daljše
3612 32|           prišlo po njo par paznikov in odvedla sta jo nekam v spodnje
3613 32|          gospod s prijaznim pogledom in zlatimi naočniki. Nehote
3614 32|      njegovih obrvi, ko jo je gledal in položil pred se belo polo
3615 32|        izpraševanje, da li je ona ta in ta, koliko je stara in tisoč
3616 32|            ta in ta, koliko je stara in tisoč malih reči. ~"Ali
3617 32|         sodnik. Prikimala je z glavo in rekla: "Vi mislite, da sem
3618 32|              dejal ko za se sodnik. ~In tako je šlo dalje, da li
3619 32|            nemirno podrhtavati obrvi in šele po parkratnem opominu,
3620 32|               Sodnik je mirno pisal. In zopet nadaljno izpraševanje,
3621 32|            so zaslišali vse na Peči, in da je ona ravnokar prišla
3622 32|             ki je kar izginil s Peči in šel najbrže za Jerico. Tudi
3623 32|            ki je bil šel za deklico, in se vrnil vesel, da je Jerica
3624 32|             je bil Anže našel Jerico in se nato vrnil zvečer proti
3625 32|            otresti nekake slutnje. ~"In še nekaj se je zgodilo,
3626 32|         imamo na Peči novega hlapca? In veš koga?" ~Anica ni vedela
3627 32|              koga?" ~Anica ni vedela in ni kazala niti posebne radovednosti. ~"
3628 32|            izlagati pred Anico jedil in obleke in najrazličnejših
3629 32|           pred Anico jedil in obleke in najrazličnejših potrebščin
3630 32|           najrazličnejših potrebščin in si pri tem venomer brisala
3631 32|              njo tako nove, nenadne, in čas in kraj je bil tako
3632 32|           tako nove, nenadne, in čas in kraj je bil tako nenavaden,
3633 32|      dozdevale čudovite, neverjetne, in ni mogla razbrati svojih
3634 32|          seboj. Sedaj je segla v žep in odvezala iz rute dvoje bankovcev
3635 32|              iz rute dvoje bankovcev in jih položila pred Anico
3636 32|              jih položila pred Anico in rekla nekako hudomušno: ~"
3637 32|            Marjanica se je namuznila in odvrnila: ~"Tega ne smem
3638 32|         zakaj zelo se ji je smilila, in pred sodnikom je celo rekla,
3639 32|        pozabi, če bi bila tudi kriva in obsojena. Žalibog ni mogel
3640 32|            domači ne dvomijo o njej. In ko je gledala na jedi s
3641 32|         premagala rahla domotožnost, in vzela je in je jedla in
3642 32|             domotožnost, in vzela je in je jedla in pila. In ko
3643 32|              in vzela je in je jedla in pila. In ko se je okrepčala
3644 32|              je in je jedla in pila. In ko se je okrepčala in začutila,
3645 32|          pila. In ko se je okrepčala in začutila, kakor novo moč,
3646 32|            kimal zadovoljno z glavo, in ko mu je ponudila kozarček
3647 32|           kozarček vina, ga je izpil in sedel in pripovedoval Anici,
3648 32|           vina, ga je izpil in sedel in pripovedoval Anici, da je
3649 32|         mislila sama pri sebi Anica, in nič več ji ni bilo tako
3650 32|          bilo Anici skrajno neugodno in neprijetno, in polaščal
3651 32|              neugodno in neprijetno, in polaščal se je je strah. ~
3652 32|         postavil v celico, je sedela in mislila in potem čutila,
3653 32|         celico, je sedela in mislila in potem čutila, ko da je že
3654 32|        čutila, ko da je že vsa trda, in hodila je po sobi gori in
3655 32|            in hodila je po sobi gori in doli. In venomer ji je prihajalo
3656 32|             je po sobi gori in doli. In venomer ji je prihajalo
3657 32|         zamazano knjigo pod posteljo in je čitala. To, kar je čitala,
3658 32|              tako čudno skrivnostno, in samo napol je umela. Nekatera
3659 32|         čitala: ~"Vem tvojo bridkost in tvoje uboštvo, ali bogat
3660 32|             poslal, da boste skušani in boste imeli bridkost deset
3661 32|        skušenega zlata, da obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš,
3662 32|         videla sramota tvoje nagote; in z očesnim mazilom pomazili
3663 32|             jaz ljubim, tiste svarim in pokorim. Vnemi se tedaj
3664 32|              pokorim. Vnemi se tedaj in stori pokoro! Glej, stojim
3665 32|              Glej, stojim pri vratih in trkam; ako kdo moj glas
3666 32|             ako kdo moj glas posluša in mi vrata odpre, pojdem noter
3667 32|          odpre, pojdem noter k njemu in bom z njim večerjal in on
3668 32|         njemu in bom z njim večerjal in on z menoj. Kdor premaga,
3669 32|          kakor sem tudi jaz premagal in se vsedel s svojim Očetom
3670 32|                Anica je dvignila oči in iskala znane ji slike, trokotnega
3671 32|         vsepoznavajočega, vsevečnega in neumrjočega. ~In čisto drugačno
3672 32|          vsevečnega in neumrjočega. ~In čisto drugačno je postalo
3673 32|              ob svojem mrtvem detetu in zdelo se ji je, da je človeško
3674 32|             da je živela toliko let, in ni vedela tega in ni mislila,
3675 32|        toliko let, in ni vedela tega in ni mislila, kako ozka gaz
3676 32|          kako ozka gaz je med dobrim in slabim. ~"Saj bomo vsi pogubljeni,"
3677 32|             dan sodbe, ko bo tehtana in preizkušana slednja stvar
3678 32|            preizkušana slednja stvar in ga ne bo madeža, ki bi se
3679 32|           zanj... ~Prišel je paznik, in ko je videl Anico za knjigo,
3680 32|          knjigo, je prikimal z glavo in pripovedoval: ~"Tri mesece
3681 32|              Bil je," je odvrnil mož in odšel. ~Anico je izpreletela
3682 32|              vrgel, da boste skušani in boste imeli bridkost deset
3683 33|              bilo, da je sedel reven in pol bolan človek za mizo
3684 33|             pol bolan človek za mizo in pil nekako hlastno iz male
3685 33|            hlastno iz male čutarice, in da je sedela njemu naproti
3686 33|             ženica, istotako betežna in bolehna. Kadar je starec
3687 33|           ljubo, saj ti privoščim."  In v resnici je romala čutarica
3688 33|            sta stara človeka molčala in gledala pred se, ko da nista
3689 33|           pred se, ko da nista znana in se nista videla še nikoli
3690 33|            se nista videla še nikoli in z nekaterim strahom sta
3691 33|              da sta stara sovražnika in ju je samo usoda dovedla
3692 33|          usoda dovedla k skupni mizi in ne lasten nagib. ~Potem
3693 33|             Potem pa je dejal starec in stegnil roko proti ženi: ~"
3694 33|       besedah se je žena plaho ozrla in dejala šepetaje: ~"Pa ne
3695 33|            nekdanje svoje zaročenke. In dasi je vedel, da govori
3696 33|            govori Hanca v zmedenosti in se istoveti z osebo, ki
3697 33|              Hanca je dvignila glavo in rekla: ~"Če imaš naduho,
3698 33|            odvrnila žena hladnokrvno in zanosno. ~"Hanca," je skoro
3699 33|          temnega preko ženinega lica in je dejala: ~"Umrla je! Me
3700 33|            na vnetju kosti je umrla, in tega ne zna ozdraviti noben
3701 33|            zaprli tisto siroto Anico in jo bodo obsodili." ~Hanci
3702 33|             tem oknu bom skočila dol in uidem,' sem rekla, pa sem
3703 33|        drugem, ko so me tam čakali." In Hanci je krožil venomer
3704 33|             Luki pa je srce drhtelo, in ni vedel kaj storiti. ~"
3705 33|            tvojo hčer naj bo, pojdem in povem, da sem ji zavdal
3706 33|             hočeš," je odvrnila žena in iztegnila roko po čutari.
3707 33|            iztegnila roko po čutari. In ko se je napila, je dejala: "
3708 33|               pri oknu bodo čakali." In slaboumna žena se je smejala. ~
3709 33|            vstajal na svoji postelji in poslušal, da li ne pojo
3710 33|           petelinjem petju je vstal, in ko so petelini v tretje
3711 33|              malo zamreženo odprtino in čakal, da se vratica odpro
3712 33|           čakal, da se vratica odpro in poreče izpovednik: "Hvaljen
3713 33|          Skoro celo noč ni nič spala in že na vse zgodaj se je odpravila
3714 33|            začeli prihajati gospodje in stranke, da je opazila na
3715 33|             poklical sodnijski sluga in jo vedel v neko sobo. ~"
3716 33|            je vstal s svojega sedeža in z mehkim sočutjem opazoval
3717 33|        Potrebovali vas bomo menda še in bomo že sporočili." ~"Kaj?"
3718 33|              uradnik, "srečno pot!" ~In stopil je k Anici, ji stisnil
3719 33|             k Anici, ji stisnil roko in rekel: ~"Vi imate dobrega
3720 33|             angela varuha! Vrnite se in bodite pošteni, ko dozdaj!" ~
3721 33|              sta bili ženi na planem in sta srečali Lipeta. Neizrečeno
3722 33|              Neizrečeno čustvo sreče in veselja je vladalo v Anici.
3723 33|              Segla je Lipetu v roko, in oba sta imela solzne oči. ~"
3724 33|             da so se začudili ljudje in ozrli. Lipe je vedel ženi
3725 33|             Položila je prst na usta in rekla tiho: "Ne kriči. Saj
3726 33|              pozneje ste stali Anica in Marjanica kot priči pri
3727 33|           solznimi očmi pozdravljali in blagrovali. Marjanica je
3728 34|              Lipe nekega dne k Anici in dejal: ~"Proč pojdem! To
3729 34|             pogledala smejé se fanta in dejala: ~"Le pojdi, le!" ~"
3730 34|            Tu pa ne morem ostati več in ne smem!" ~"Smeš!" je dejala
3731 34|                Smeš!" je dejala ona, in Lipe je videl, da ji silijo
3732 34|             je Anica prijela za roko in rekla: ~"Zakaj hočeš iti,
3733 34|             prijela še za drugo roko in rekla: ~"Toda, rad me imaš,
3734 34|              me je sram pred teboj!" In Anica je zajokala in v solzah
3735 34|         teboj!" In Anica je zajokala in v solzah je govorila: "Lipe,
3736 34|             ki mi jo je napravil!" ~"In meni, Lipe!" je šepetala... ~
3737 34|         odkraljevala krošnja na Peči in zakraljevala je izgnana
3738 34|            rodovina na zemlji očetov in dedov. Čudne so poti Vsevednega!
3739 34|             nad življenjem prognanih in jih preizkušalo z bolestjo,
3740 34|          imeli podedovati po očetih. In to zavest, da snuje božja
3741 34|          zavest, da snuje božja roka in vodi naše poti v vseh naših
3742 34|         dogodkih, sta ohranila Anica in Lipe do svoje smrti in jo
3743 34|         Anica in Lipe do svoje smrti in jo vcepila tudi deci, ljubljeni
3744 34|         vcepila tudi deci, ljubljeni in lepi; Marjanica je rekla
3745 34|        Marjanica je bila zelo srečna in zelo gluha in je ostala
3746 34|            zelo srečna in zelo gluha in je ostala na Peči. ~* * * ~
3747 34|            Umrla je Hanca, za Šimnom in Nežo je izginil sled. Utonila
3748 34|           sta slabo, odšla v Ameriko in dosedaj ju ni bilo nazaj.
3749 34|          kamor se je Jerica vrnila , in si jo vzel seboj. Imel pa
3750 34|          Jerico. Ali rad jo je imel. In tedaj se je zgodilo, da
3751 34|        Šmarno goro?" ~"Da," je dejal in nič več. Kaj naj bi govoril,
3752 34|              imel z menoj samo križe in težave." ~"Veš, Jerica,"
3753 34|            Anže, ali me boš poslušal in mi izpolnil eno željo?" ~"
3754 34|                Ona se ga je oklenila in rekla tiho: ~"Ko umrjem,
3755 34|           srca, kaj takega govoriš!" In mislil je na komarje, ki
3756 34|           kakor dete privila k njemu in se smehljala, ko da je zdrava,
3757 34|          smehljala, ko da je zdrava, in ko da ni nobene večje sreče
3758 34|             slovo od moža, življenja in solnca... ~Ko je Anže tri
3759 34|             bom ali pa spokornica!" ~In tako lep in mogočen je ostal
3760 34|            spokornica!" ~In tako lep in mogočen je ostal v njegovem
3761 34|           prošnje izpolniti ni hotel in ostal vdovec do smrti. ~