| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] satanske 1 satansko 1 scasoma 2 se 2133 sebe 21 sebi 49 seboj 47 | Frequency [« »] ----- 7274 je 3761 in 2133 se 1661 da 1286 v 1103 pa | Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances se |
Chapter
1 1 | in mrzel, sive megle so se pasle po dolinah in se oprijemale 2 1 | so se pasle po dolinah in se oprijemale gozdnatih gričev, 3 1 | legle sedaj prav nad vas in se za nekaj trenutkov zopet 4 1 | strani so šumele vode in se umazane vlivale v potok, 5 1 | dolinsko cesto. Cesta pa se je samotna vlekla ob zidovju 6 1 | ob zidovju gora, izvila se izza slamnatih in lesenih 7 1 | z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, 8 1 | odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem 9 1 | na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov 10 1 | doli na cesto. ~Oni, ki so se bili ustanovili tu gori, 11 1 | teh glasovih, pronicajočih se v blatna tla, stresajočih 12 1 | otresel s klobuka vodo in se zagledal na Peč, kjer je 13 1 | potok in zapuščeni mlin in se z zadnjimi močmi dovlekel 14 1 | do hleva, izza katerega se je belila mogočna dvonadstropna, 15 1 | in gnojnice, izlivajoče se od hleva. Pod leseno streho 16 1 | proti dvonadstropni hiši in se vzpel po stopnicah iz kamna 17 1 | sprejela, z leve in desne se je vsipalo nekaj soparne 18 1 | glas hreščeče polke. Berač se je stisnil skozi vrata prav 19 1 | ki je hotel skozi vrata, se je zadel vanj, da je priletel 20 1 | z glavo ob vratni rob in se mu je od bolečine zameglilo 21 1 | zardelih in razgretih ljudi se je vračalo skozi vrata iz 22 1 | noče gosti!" ~Izza mize se je dvignila krepka in rejena 23 1 | godcu polič vina! Pa da se mrcina ne upijani!" ~"Saj 24 1 | berač pristopil k mizi, se ozrl po gostih in se ponižno 25 1 | mizi, se ozrl po gostih in se ponižno klanjaje obstal 26 1 | in moker." ~Šele sedaj so se ozrli svati na berača in 27 1 | odgovoril berač. ~"Kaj?" se je hudobno začudila žena 28 1 | hudobno začudila žena in se pri tem ozrla po svatih, " 29 1 | potepuhov in beračev". Hrupno se je zasmejal. ~Za hip je 30 1 | si že pijan." In tedaj se je zasmejala, vzela kozarec 31 1 | in ga izpila. ~Svatje so se umirili, ko da čakajo njenih 32 1 | čakajo njenih besed. In res se je ona dvignila in udarila 33 1 | izpustila kozarec. Žena pa se je obrnila k beraču in velela: ~" 34 1 | mu postavi!" ~Koncem mize se je dvignila mlada dekla 35 1 | in postregla beraču, ki se je zahvaljeval in klanjal 36 1 | gostom po vrsti. Žena pa se dalje niti zmenila ni več 37 1 | možiček sedeč v zapečku in se pri tem trudil prepričati 38 1 | Le v vežo pojdi!" ~"Kaj?" se je oglasila sedaj znova 39 1 | Mu ne privoščiš, da bi se zagrel? Takoj se mu ogni!" ~" 40 1 | da bi se zagrel? Takoj se mu ogni!" ~"Katra", je zaprosil 41 1 | meni ga pa nisi." ~Žena se je dvignila izza mize in 42 1 | greš. Ali zdaj veš?" ~Možic se je potuhnil in si z raskavo 43 1 | roko potegnil čez obraz in se obrnil v stran. Žena pa 44 1 | obrnil v stran. Žena pa se je, v bokih se zibaje, vrnila 45 1 | Žena pa se je, v bokih se zibaje, vrnila k mizi. Pijani 46 1 | vrnila k mizi. Pijani Tomaž se je zasmejal in nekaj gostov 47 1 | njim. Z izzivalnim pogledom se je ozrla gospodinja na nevesto 48 1 | nevesto in ženina. Onadva se nista smejala. ~"Nevesta 49 1 | na Peči, pa tako kisla!" se je ponorčevala žena. Ženin 50 1 | smem biti vesela?" Ozrla se je po mizi in Kocijan, boter 51 1 | zamahnil nato z roko pred se in rekel: ~"Še vprašaš, 52 1 | Pečanka nevesto. Nevesta se je po sili nasmehnila. ~" 53 1 | nasmehnila. ~"Še smejati se ne zna tvoja nevesta," je 54 1 | skrb in žalost." ~Sedaj se je Juri posili nasmehnil. 55 1 | niso bile pomladne. Mogoče se je zasmilil ta hip celo 56 1 | nič ne de, nič." ~Tomaž se je ozrl čez mizo in odvrnil: ~" 57 1 | jedel in pil, medtem ko se je Lipe vsakokrat toliko 58 1 | je klical Šime Tomažu, ki se mu je bil približal. Tomaž 59 1 | suha Jurijeva botra. V tem se je oglasila harmonika, in 60 1 | začel kriliti z rokama in se vrteti. Lipe se je dvignil 61 1 | rokama in se vrteti. Lipe se je dvignil in šel iz sobe. ~" 62 1 | Pečanka in pahnila Tomaža, ki se ji je bil približal. ~"Ti 63 1 | Hlapec je omahnil na stol in se krohotal pred se. ~"No, 64 1 | stol in se krohotal pred se. ~"No, ali ne bosta plesala?" 65 1 | je dejal sin. Nevesta se je nagnila k njemu. On pa 66 1 | je dejal mož. Botrica pa se je zasladkala: ~"Katrica, 67 1 | mi ga spraviš." ~Pečanka se je zasmejala in izginila 68 1 | odprta vrata sobe, kjer so se prerivali plesavci. Tedaj 69 1 | nalil kozarec. Prijela je in se dvignila ter stopila k peči 70 1 | izginila v vežo. ~"Drži se, presneto se drži," je mrmral 71 1 | vežo. ~"Drži se, presneto se drži," je mrmral Tomaž za 72 1 | pa jo je vrgel kvišku in se zasmejal. ~"Ne mara plesati. 73 1 | bo sama ho-hotela." Nato se je dvignil in potrkovaje 74 1 | Marjanice. Pomivala je posodo in se jezila na Nežo, češ, da 75 1 | polglasno. ~Onstran pri hlevu se je zganila senca in se ji 76 1 | hlevu se je zganila senca in se ji bližala. ~"Juri!" je 77 1 | ni zaradi tega." ~Privila se je k njemu in čisto blizu 78 1 | dostavila: "Juri, midva bi se ne bila smela vzeti!" ~V 79 1 | ji je bilo žal. Zazdelo se ji je, ko da se je ves stresel, 80 1 | Zazdelo se ji je, ko da se je ves stresel, in da je 81 1 | začudene oči. Čutila je, da se mu trese roka ko otroku. 82 1 | roka ko otroku. Kakor jok se mu je izvilo iz grla. ~" 83 1 | neizrečena lastna bridkost sta se borili v nji in ni vedela, 84 1 | zaklicala skoro na glas in se tesneje privila k njemu. " 85 1 | zajokala. ~"Toda ne boj se, Anica, ali nimaš mene?" 86 1 | ali nimaš mene?" In glas se mu je ogrel, ko je govoril 87 1 | jutri bo drugačna." Ona se je umirila. ~"Ne govoriva 88 1 | povedal pred poroko, da se je mati ustavljala moji 89 1 | če bo hudo, Juri, zanesla se bom nate. Vsaj pred hlapci 90 1 | je dostavila: "Pokorila se ji bom, morala me bo imeti 91 1 | žalosti objeta ne meneča se za dež, ki se je bil ulil 92 1 | ne meneča se za dež, ki se je bil ulil znova. ~"Idiva 93 1 | je rekla Anica. ~Za roke se vodeč sta stopila med svate 94 1 | Čuden in oduren prizor se jima je nudil. Ob steni 95 1 | glasovih. Sredi sobe pa sta se trudila, da bi plesala, 96 1 | nju še smešnejši. Tomaž se je držal mize in se tresel 97 1 | Tomaž se je držal mize in se tresel od smeha, da se je 98 1 | in se tresel od smeha, da se je po mizi polivalo vino. 99 1 | kaj si rekel?" ~"Ljudje se vam smejejo!" ~Pečanka je 100 1 | nalila dvoje kozarcev in se obrnila k godcu in beraču. ~" 101 1 | pijta. Zaslužila sta." ~Nato se je obrnila k sinu in rekla 102 1 | rekla zaničljivo: ~"Ljudje se smejejo. Kaj pa so meni 103 1 | Katra, take pa še ne!" se je še vedno smejal Tomaž. 104 1 | je prijela, je sunil, da se je žena opotekla, in pristavil: ~" 105 1 | in hlapec jo je slušal in se opletaje pomikal k peči. ~" 106 1 | kakšna žena si ti ." ~Tu se je vmešal Juri. ~"Mir imejte! 107 1 | Mir imejte! Mati, ali se boste tepli?" ~Žena je drhtela 108 1 | Kljub pijači je čutila, da se je osramotila pred gosti 109 1 | taščinega pogleda in ozrla se je na moža. Tašča ji je 110 1 | v sobi hipoma mir. Tedaj se je zavedla in sedla na najbližji 111 1 | gleda. Kakor omotičnost se je je polaščevalo. Nekdo, 112 1 | je vrgla telo kvišku, da se otme teh morečih oči. In 113 1 | Lipetu čez obraz. Ozrla se je. Tomaž je stal za njo. ~" 114 1 | prijazna pa ni." ~Juri se je nasmehnil in dejal: ~" 115 1 | Anica je zbledela. Drgetaje se je ozrla na Lipeta. Žalosten 116 1 | je ležal na licu. Anici se je zdelo, ko da ga razume: " 117 1 | V naslednjem trenutku se je usula Pečanki iz ust 118 1 | smrti plašen sin. ~Soba se je bila skoro spraznila, 119 1 | čutili, da je bolje, da se odstranijo, samo Kocijan 120 1 | odstranijo, samo Kocijan se je bil dvignil in stopil 121 1 | mora dati prav. Le umiri se. Glej, huda beseda ni prida," 122 1 | Pečanka brezizrazno pred se. Utolažila se je bila toliko, 123 1 | brezizrazno pred se. Utolažila se je bila toliko, da je izpila 124 1 | pila je hitro in zaletelo se ji je. Ponesreči je bil 125 1 | godec prenehal. Pečanka se je vsled tega spet razgrela 126 1 | podrhtevajoče osinele ustnice. Zaman se je Anica lovila za nekaj 127 1 | Anica je še videla, kako so se ženi za hip zasvetile osuplosti 128 1 | osuplosti in jeze oči, kako se ji je za hip zresnil od 129 1 | koprenasto in vse okolu se ji je zavrtelo. Nevesta 130 1 | ji je zavrtelo. Nevesta se je bila onesvestila... ~ ~ 131 2 | polivali, kljub temu so se gosti proti jutru ne veseli 132 2 | povodenj je bila kriva, da so se bili na Peči pri poročnem 133 2 | in v najlepšem veselju so se veselili svatje. Stara soseda 134 2 | sin in moja snaha." ~Tu se je Juriju storilo milo in 135 2 | Midva nisva taka, kaj? Midva se ne bova kregala, da bi se 136 2 | se ne bova kregala, da bi se le naju otroci ne! Kaj? 137 2 | bo prepira. Žena in mož se ne prepirata." ~Nekdo je 138 2 | zašepetal, in nekaj gostov se je zasmejalo. Globoko užaljen 139 2 | moj sin, pa vedi. Spodobi se pa vendar, da mi pustiš 140 2 | jaz pa njemu. Prepirala se pa nisva in hvala Bogu, 141 2 | ki je prišel preko nje!" se je sam vase smejal tujec. 142 2 | veliko krošnjo sklonjeno telo se mu je pri vsaki besedi streslo 143 2 | svati, in suhe ustnice so se zvijale po grižljajih, ki 144 2 | preko brvi!" je radovalo in se smejalo pod krošnjo. Tedaj 145 2 | dejal Juri. -- "Pod teboj se je podrla, koliko prigoljufanega 146 2 | Pošteno blago, pošten denar!" se je smejalo nekje iz krošnje, 147 2 | ali krošnja. ~"Pod njim se ni zlomila, ne," je prikimal 148 2 | požirek za požirkom. In dasi se je mož z rastočimi močmi 149 2 | siromaku?" In "siromak" se je boječe ozrl na svojo 150 2 | svojo krošnjo, in v resnici se mu je zdelo, da krošnja 151 2 | Kupčujem, kupčujem!" ~Tedaj se je "siromak" ustrašil in 152 2 | govorili so vsi vprek. Krošnjar se je stisnil v kot in govoril 153 2 | stene. In čim glasneje so se prepirali svati o brvi, 154 2 | in s čudovito nežnostjo se je pritiskal z glavo k svoji 155 2 | krošnja sedaj ni molčala. Možu se je zdelo, da govori iz nje 156 2 | venomer: Peč, Peč! ~In tedaj se je zgodilo, da je planil 157 2 | zaklical: ~"Kaj, tožila se bosta, tožila na Peči? Škoda, 158 2 | njem Jurca. Ali pogledala se moža nista. Strah, žalost 159 2 | gledal skozi okno, kjer se je delal prvi dan in nastavljal 160 2 | prišel brez krošnje in ko se je vrnil, je bil gospodar 161 2 | rajnega Jurce, čegar sinu se je bilo rodilo nekaj let 162 2 | je bila z doma. In milo se je storilo njenemu očetu 163 2 | tvoj sin pojdeta." In res se je zgodilo tako. In mali 164 2 | Lipček ne da Peči ." ~In mati se je kljub žalosti nasmehnila. ~ 165 2 | zavladala na Peči krošnja in se utolažila. Ali motila se 166 2 | se utolažila. Ali motila se je, če je mislila, da bode 167 2 | suženj vrgel v podstrešje in se ni zmenil več za njo. Krošnja 168 2 | odzvonilo krošnji in rada nerada se je umaknila, kuhajoča onemoglo 169 2 | gosposke hiše. Za krošnjo, ki se je vila nekje v podstrešju 170 2 | nepoznanih ji bolečin, se ni zmenil nihče, prav nihče. ~ 171 2 | novo življenje. In vse to se je dogodilo tako čudno hitro, 172 2 | izpremembi slediti. ~Vse se je bilo tako čudno izpremenilo, 173 2 | Hvaležnost sveta! ~Zelo pozno se je bil krošnjar domislil, 174 2 | tudi sina. In čim pozneje se je tega domislil, tem bolj 175 2 | domislil, tem bolj goreče se ga je oklenil in razklenil 176 2 | nikakih očetovskih čustev, se je bil sedaj na večer svojih 177 2 | paral ta sin, ali oče, ki se je bil poslovil od krošnje, 178 2 | odpustil oče in krošnji se je podrl nov up. ~Mlad je 179 2 | plačeval, iz Boga in ljudi se je delal norca, nesramno 180 2 | stiskali pesti. Ali bali so se ga in so mu šli s poti. 181 2 | mu šli s poti. Drugi so se mu obesili na pete in se 182 2 | se mu obesili na pete in se mu hlinili in ga hvalili 183 2 | dne razžalil one, ki so se ga bali, in pozabil napojiti 184 2 | pozabil napojiti one, ki so se mu hlinili, so se ti zvezali 185 2 | ki so se mu hlinili, so se ti zvezali in udarili skupno 186 2 | šel za njimi v gostilno in se jim postavil po robu. Pri 187 2 | je sedel on sam in smejal se je, ves čas se je smejal, 188 2 | in smejal se je, ves čas se je smejal, dokler niso planili 189 2 | je nenadoma vstal in se odpravil raz Peč. Po par 190 2 | odpravil raz Peč. Po par dneh se je vrnil in po par tednih 191 2 | par tednih zopet odšel in se zopet vrnil in zopet šel, 192 2 | ju oklicali, poročila sta se drugod in, ko sta se pripeljala 193 2 | sta se drugod in, ko sta se pripeljala na Peč, se je 194 2 | sta se pripeljala na Peč, se je odvalil možem in materam, 195 2 | boječa, oh tako boječa, da se je od slabosti skoraj zgrudila, 196 2 | začela polagoma rdeti in se smejati. In tedaj je krošnja 197 2 | krošnja utihnila. Gospodinja se je ni več bala, in stari 198 2 | je postalo zlobno, in ko se je Pečanka začela smejati, 199 2 | navsezadnje ni slaba reč." In žena se je tedaj spomnila solz in 200 2 | in gorja prvega leta in se domislila krošnje ter šla 201 2 | rekla: "Kupila si me? Motiš se. Glej, ti in Peč sta sedaj 202 2 | Peč sta sedaj moja, in če se mi poljubi, vržem tebe v 203 2 | prodam. Ali zdaj veš, kdo se smeje poslednji, ali se 204 2 | se smeje poslednji, ali se ti, ali jaz?" In pri teh 205 2 | misli! Ne misli in raja in se vozi okoli. Ne misli. Zakaj 206 2 | nekaj srca, razjokala bi se bila nad usodo tega nesrečnega 207 2 | izgubil očeta. Konji so se mu bili splašili in od doma 208 2 | smrtjo še toliko moči, da se je izpovedal in zapustil 209 3 | posestvo, čim strastneje se je od dne do dne oklepala 210 3 | bile zablodile na Peč, so se od jeze jokale še dolga 211 3 | preveč, ni nikoli reda. Tujec se ne vživi tako kmalu, in 212 3 | ni hotel nihče vdinjati se pod pogoji, ki jih trdovratno 213 3 | na drugo službo. Toda to se je moglo zgoditi po dolgih 214 3 | Prvi hlapec je bil Tine, to se pravi, on je bil najstarejši 215 3 | da je le začasno tu, ker se mu še ne zljubi oditi". 216 3 | polič dobrega vina. Zato pa se mu je svetil obraz, ko samo 217 3 | bila sedla v uho, in tako se je zgodilo, da je Marijanica 218 3 | najprepričevalnejši glas. In ker se je bilo to dejstvo utaborilo 219 3 | prva pot je bila na Peč. Ko se je pogodil s Katro, je ta 220 3 | za priboljšek?" ~"Saj smo se že pomenili za plačilo!" 221 3 | biti. Le malo presamostojen se je zdel Katri, in zaman 222 3 | in vljudnejši. Sčasoma pa se je tudi takemu privadila 223 3 | pustila samostojnost. Da se sme zanesti nanj, je vedela 224 3 | letom je odhajal v svet in se vračal čez zimo. In tedaj 225 3 | vaških gostilnicah in bahaje se zapravljal prihranjeni novec. 226 3 | prihranjeni novec. In tako se je leto za letom zgodilo, 227 3 | izginil iz vasi. In jeseni se je vrnil z novo uro in novo 228 3 | kislem zelju. ~Zgodilo pa se je neke pomladi, da je bil 229 3 | zopet vse zapravil in ker se je bil preteklo nedeljo 230 3 | njem, in v tej okornosti se ji je zazdel še zanimivejši. 231 3 | huje razburilo in razjezil se je. ~"Če mislite, da bi 232 3 | Delo že imam, delo," se je še vedno istotako prijazno 233 3 | in po drči doli za hišo se je usipal hudournik debelih 234 3 | polena v vrsto. In zdelo se je, da "par polenčkov" res 235 3 | sedmimi piškavimi. Na cesti se je ozrl na Peč. Katra je 236 3 | stala še vedno na vratih in se mu kakor se mu je zdelo 237 3 | na vratih in se mu kakor se mu je zdelo nasmihala. ~" 238 3 | nasmihala. ~"Kura te brcnila!" se je razjezil Tomaž in pljunil, 239 3 | Tomaž in pljunil, ko da se hoče otresti na ta način 240 3 | noč. Tisto jutro zatem se je zbudil in preštel svojo 241 3 | silno neprijaznega pred se in hitel, da bo preje mimo 242 3 | z odporom pogledal pred se. In tam, kjer se je spustila 243 3 | pogledal pred se. In tam, kjer se je spustila pot s Peči na 244 3 | čutil, da čaka žena nanj in se pridušil pri sebi: ~"Ne 245 3 | hotel mimo žene. ~"Kaj? Ali se ne poznamo več?" je pozdravila 246 3 | pozdravila Katra. ~"Meni se mudi!" je zagodrnjal Tomaž 247 3 | in mu zastavila pot, da se je moral Tomaž ustaviti. 248 3 | malomarno z roko. ~"Bajtarjem se ne udinjam. Kaj pa bo meni 249 3 | odvrnila ona. ~"Hudirja!" se je odzval Tomaž, "že vem, 250 3 | blodil čez lice in Tomažu se je polagoma mehčalo srce. 251 3 | dejala ona prilizljivo in se dodobra prikupila Tomažu. 252 3 | je pomislil Tomaž, da bi se mu smejali v vasi, češ: 253 3 | Katra ni odnehala. Še slajše se mu je nasmehnila in za roko 254 3 | živo. Samozavest Tomaževa se je pod takim navalom sesula 255 3 | Tomaž je tiščal, prej ko se je zavedel, v roki lep nov 256 3 | odločil Tomaž, "in drugo se zgovorimo jutri!" ~"Jutri," 257 3 | stisnila ona roko. In Tomaž se je vrnil proti vasi, Katra 258 3 | Katra pa na Peč. In ves čas se je zadovoljno smehljala 259 3 | je postajala na poti in se ozirala. Daleč, daleč okoli 260 3 | grenka resnica. In tedaj se ji je lice spačilo, in mali 261 3 | njimi Tomaž. In pokorili so se mu. On pa je nosil glavo 262 3 | žvenketal, in kozji repek se mu je svetil za klobukom, 263 3 | Celo proti domačemu sinu se je vedel oholo, vendar pa 264 3 | desetic. Le pusti jih, da se ne prehlade." ~"Hlapec je 265 3 | pravili ljudje, in smilil se jim je molčeči in bolehni 266 3 | s Peči. ~In neke nedelje se je zgodilo, da je fant zašel 267 3 | plačal zanj." Fantje so se zasmejali, Juriju pa je 268 3 | kar hočeš." ~Potolažen se je vrnil fant k tovarišem. 269 3 | prosil denarja. ~"Kaj?" se je razjezila žena, "zapravljati 270 3 | še napoto delaš." ~Sinu se je storilo milo in skoraj 271 3 | vendarle moja!" ~Hipoma se je ženi stemnilo lice. Rdeč 272 3 | vedel, zakaj ga je vzel. Kdo se je pa trudil za Peč. Ti 273 3 | kar je pustil, in kjer sem se mučila osemnajst let, tam 274 3 | nehvaležen, to ni res " Ali ona se je bila obrnila zaripla 275 3 | iz sobe. Prav ta hip so se odprla vrata, in neznan 276 3 | sestra!" Stari in betežni mož se je obrnil. ~"Mati," je zaklical 277 3 | besedah obstal. Katra pa se je obrnila k sinu. ~"Da, 278 3 | je odvrnil sin, "kar sama se pomenita." ~In Juri je šel. 279 3 | biti in zelo reven. Morda se je v teh hipih celo zasmilil 280 3 | Sunkoma je sopla in ko da se ji prsti krčijo, se je zdelo, 281 3 | ko da se ji prsti krčijo, se je zdelo, in da se zdajpazdaj 282 3 | krčijo, se je zdelo, in da se zdajpazdaj zakadi v moža. 283 3 | zdajpazdaj zakadi v moža. Toda ni se zakadila. Zasmejala se je, 284 3 | ni se zakadila. Zasmejala se je, da je moža pretreslo 285 3 | je bilo vse to." In znova se je žena zasmejala. Zbarantala 286 3 | zakaj nisem hotela?" ~Brat se je dvignil. ~Prezirljivo 287 3 | bratec, ti!" In zasmehujoče se je obrnila in odšla v vežo 288 3 | solzami v očeh gledal pred se v belo mizo, in nikogar 289 3 | svoje sestre. V tem hipu so se odprla vrata in od Katrine 290 3 | bleda in revna deklica in se opotekla in padla sredi 291 3 | padla sredi sobe. Prej, ko se revče dvignilo, jo je žena 292 3 | zlobno vikala: ~"Kaj? Ali se tako pometa? Kaj je to? 293 3 | jemo, moj ljubi. Kaj? Si se premislil? Ostaneš?" ~"Ali 294 3 | streho ti dam kot." Nato se je obrnila k deklici. ~" 295 3 | Tako je ukazala." ~Mož se je obrnil k deklici. ~"Čegava 296 3 | govoril in ponavljal pred se: "Morda pa le ni taka in 297 3 | in tako brez srca. Dela se samo, jutri bo boljša. Seveda 298 3 | tega upanja Luki. Tolažil se je celo s tem, da ni preprijazna 299 3 | Jerica in Anže onadva, katera se bosta zanimala zanj. In 300 3 | nekam sameval, in zdelo se je, da niti Katra ne misli 301 3 | senca je bil, in niti hlapci se niso ozrli mnogo nanj. Tako 302 3 | mesec mesecu. ~Tedaj pa se je zgodilo nepričakovano 303 3 | ima trden namen oženiti se. ~ ~ 304 4 | svoje moči nad njo. In ko se je deklica sama mudila v 305 4 | gozd, in tam pod gozdom se je belilo dvonadstropno 306 4 | ležala po dolini senca in se je nad vasjo v pomladnih 307 4 | Stoinstokrat je pomislila: "Kako se pač vidi z one dvonadstropne 308 4 | in ko je doznala za pot, se je odpravila po cesti. Ali 309 4 | strah jo je obšel. In vrnila se je žalostna in samo z okna 310 4 | od solnca obsijano. ~Tako se je bilo zgodilo, da je prišla 311 4 | žalosten in bled in tih. Tako se je bila zamislila Anica, 312 4 | Cvetniku stanujemo." ~"Tako da, se pove!" je prikimala učiteljica. " 313 4 | izginil iz nje srca. Tedaj pa se je pomolila v zadnjih klopeh 314 4 | Anica je s Peči!" ~Tedaj se je zgodilo, da je dvignil 315 4 | in plahi otrok glavo in se ozrl na Anico. Njiju pogledi 316 4 | Anico. Njiju pogledi so se srečali. In kakor, da zahteva 317 4 | dečko odgovora od Anice, se ji je zazdelo, in nekaka 318 4 | Peč. Od onega dneva pa so se bile započele nekake čudne 319 4 | njegovo kretnjo, in fant se je prav tako zanimal za 320 4 | Šele po dolgem času sta se mlada upala drug do drugega. ~" 321 4 | Jurijem, in iz šole grede sta se vselej našla skupaj. In 322 4 | na Peči nikakih znancev, se ji je celo zasmilil. In 323 4 | zadrhtelo v nji. ~Prikimal je in se zopet zagledal pred se, 324 4 | in se zopet zagledal pred se, in obraz mu je bil zelo 325 4 | prav tvoji mamici." ~Ozrl se je nanjo, in žalosten smeh 326 4 | zablodil mimo ustnic. ~"Mama se ne zmeni zame nič!" je rekel 327 4 | da ga je sram. Tako sta se ločila, in Anica se je napravila 328 4 | sta se ločila, in Anica se je napravila v četrtek na 329 4 | vodo. Ko ga je poklicala, se je skoro prestrašil. ~"Prišla 330 4 | Prišla sem." ~Njemu pa so se ulile solze čez lice. ~" 331 4 | in če ga je zagledala, se ji je zdelo, da gleda tudi 332 4 | pospremiti do mostiča, posrečilo se ji je sčasoma spraviti ga 333 4 | bilo od leta v leto, dokler se niso začeli za Anico dnevi, 334 4 | v sosednjo vas služit in se vrnila stoprav, ko je bila 335 4 | bila mati naučila šivati, se je lotila z malim prislužkom 336 4 | mestne in kmečke službe se je čutila Anica preslabo, 337 4 | zadovoljne in tudi moški, to se pravi fantje, so ji radi 338 4 | vedno svojo skromnost. Ni se oblačila drugače od drugih, 339 4 | drugače od drugih, nikjer se ni vsiljevala. Živela je 340 4 | onemu njenih tovarišic. ~Pač se je zgodilo, da se je ta 341 4 | Pač se je zgodilo, da se je ta in oni fant ozrl za 342 4 | mlade fante čudno. Nikoli se ni nihče njej nasproti vedel 343 4 | Anica šla v samostan in ni se utrudila, govoriti in navduševati 344 4 | dobro premisliti in trudila se je tudi, da dobro premisli. 345 4 | zahrepenelo vse drugod. ~Tedaj se je bila čisto slučajno sešla 346 4 | čudno nemiren povprašal, ali se še spominja, kako je svoj 347 4 | kaj naj odgovori. Nehote se je ozrla na sivorjavo oko, 348 4 | gotovo temotno bodočnostjo se je je polastil. Ko pa je 349 4 | če mi je namenjeno, da se vrnem glej od prve mladosti 350 4 | pojdi sama!" ~Teh sanj se je domislila Anica drugo 351 4 | po obrazu poznala ni. Res se je zavedala, da si je ljubezen 352 4 | ti pomisleki so padli, ko se je drugega dne zopet ozrla 353 4 | je, da je zardel in da so se mu prsi dvignile od zanosa 354 4 | dni ga ni bilo. Tretji dan se je vrnil. Bil je zelo bled, 355 4 | Bil je zelo bled, in Anici se je zdelo, da se trese, in 356 4 | in Anici se je zdelo, da se trese, in ponudila mu je 357 4 | Ko je popil par kozarcev, se je okrepil in nasmehnil. 358 4 | nedeljo naju okličejo!" ~"Že?" se je začudila. ~"Enkrat za 359 4 | poroke je doznala, zakaj se mu je tako mudilo. Na kateri 360 5 | dekla Marjanica, vrteča se po kuhinji, "veliko kuhe 361 5 | rekli?" S temi besedami se je obrnila Marjanica proti 362 5 | Marjanica. "Sem malo gluha, to se pravi, samo na levo uho, 363 5 | da sem jo, Marjanica," se je šalil fant. "V prvi klopi 364 5 | ponovila nekaj tiše vračaje se v kuhinjo, kjer je našla 365 5 | Marjanica je pristopila k nji in se ji skrivnostno nasmehnila: ~" 366 5 | skrivnostno nasmehnila: ~"Pri vas se bo prešičem dobro godilo; 367 5 | natančna!" ~Anica je zardela in se opravičevala: "Nerodna sem 368 5 | videti zaspan in pretegoval se je. Ko je ugledal ženski, 369 5 | je. Ko je ugledal ženski, se je zasmejal: ~"Zdaj boš 370 5 | pomaga." ~"Saj ti bi mi ne," se je očividno po uporabi desnega 371 5 | mu pomagal ven!" ~Hlapec se jima je približal in se 372 5 | se jima je približal in se prilizljivo nasmehnil Anici: " 373 5 | dejal, "še nisi vajena. Pa se že privadiš." ~In motril 374 5 | iz hleva živino, in Tomaž se je umaknil v vežo. Ženski 375 5 | ki je rila naprej. Anica se je ozrla na fanta. Visok 376 5 | Marjanica z njimi. Nato pa se dvignila in vzela posodo. 377 5 | vzela posodo. Tudi Anica se je obrnila za njo. Ko sta 378 5 | je obrnila za njo. Ko sta se vračali čez dvorišče, je 379 5 | rožami bled, smehljajoč se ji obraz. Pokimala je veselo 380 5 | besed. Tako bled in mršav se ji je zdel možev obraz. 381 5 | ni bila v svesti, zakaj se ji zdi mož tako bolan in 382 5 | je zaklical mož. Tedaj se je sunkoma odprlo na levi 383 5 | polzaspanih oči. Premagati se je morala, da ni povesila 384 5 | ublažila obličje, katero se ji je bilo v hipu zasenčilo 385 5 | jutro, mati!" ~Ali Katra se je umaknila z okna in se 386 5 | se je umaknila z okna in se napravila, ko da ni slišala 387 5 | žalostno Anica. Vrnivši se v kuhinjo, je hitela Anica 388 5 | dišala po cikoriji." ~"Ali se ti zdi dobra?" se je nasmehnila 389 5 | Ali se ti zdi dobra?" se je nasmehnila žena, "ali 390 5 | ali res?" "Res!" ~Ona se je obrnila proti vratom. 391 5 | pomagati Marjanici!" ~"Ti," se je nasmehnil mož, "ali se 392 5 | se je nasmehnil mož, "ali se hočeš materi prikupiti? 393 5 | Anica!" ~Anica je smehljaje se prikimala in šla. Našla 394 5 | slabša si ko otroci, prav nič se ne smem zanesti nate. To 395 5 | prisili, napravi narobe, " se je usipalo Marjanici iz 396 5 | vihteti z žlicami. Ko pa se je Marjanici zaletelo, je 397 5 | Krivca. Je rekel, da naj se mu še enkrat to pripeti, 398 5 | zatulila Marjanica posluživši se desnega ušesa, "to si napravila 399 5 | čuti iz sobe, in v hipu se je Marjanica umirila. Ta 400 5 | mleko zopet prismojeno!" se je hudovala Katra onstran. ~" 401 5 | Ježeš, pa ni mogoče," se je začudila Marjanica. ~" 402 5 | levico ste vstali, mati!" se je oglasil Juri. Katra ga 403 5 | je namenoma preslišala in se obrnila proti Neži. ~"Kaj 404 5 | vedno isti." ~"Vedno isti," se je zopet razjezila Katra, " 405 5 | in Jurija, češ, le nikar se mi še ne izgubita, sta vidva 406 5 | mesto tebe, Neža?" Molče se je pobrala Neža s posodo. ~" 407 5 | Kaj pa ti, Marjanica," se je obrnila nato Katra k 408 5 | pa je stopila na vrata in se obrnila k Juriju. ~"No, 409 5 | prišla Marjanica z obelo in se nato vrnila po krompir. ~ 410 5 | vrnila po krompir. ~Tresoč se in tih je prilezel od nekod 411 5 | za silo je tudi in kadi se prav tako." ~"Ali že spet 412 5 | kaj?" ~"Luka ne berači," se je norčeval Tomaž, "ali 413 5 | glasom je dostavila: "Poberi se, postopač." ~Nato je Anica 414 5 | je Anica slišala, da sta se hlapec in Katra približala 415 5 | dvoumno hlapec. ~"Preobleci se," je velela Katra, "pa doli 416 5 | nisem nič kaj vreden danes. Se vsaj izzračim." ~Katra je 417 5 | Anica je rezala slanino in se ni ozrla na njo, ko je pristopila. ~" 418 5 | petnajst!" ~"Zelje pije obelo," se je pritaknila Marjanica, " 419 5 | pa tega ne poveš?" Nato se je obrnila k Marjanici: ~" 420 5 | obrazložila reč. ~"Kaj?" se je začudila Marjanica, " 421 5 | bo jedel? Seveda, objedel se je in bi rad prebiral." ~" 422 5 | z doma gresta." ~"Aha," se je še glasneje zgražala 423 5 | ne kriči!" ~"Ali kričim?" se je zelo začudila dekla in 424 5 | pomežiknil Anici. Marjanica pa se je ustopila predenj: ~"No, 425 5 | odvrnil Tomaž. ~"Seveda," se poslužuje desnega ušesa 426 5 | nadležni človek. Ali premagala se je in dejala: ~"Če pa imam 427 5 | silil hlapec, "zato ker se tako braniš." Dvignila je 428 5 | gospodinja hlapcem obleko?" se ji je izvilo iz valujočih 429 5 | seveda " je pripomnil in se zasmejal. Anica se je ozrla, 430 5 | pripomnil in se zasmejal. Anica se je ozrla, za njo je stala 431 5 | slišala šepetati v veži in se smejati. "Oba me sovražita 432 5 | kri. ~"Oh, ste nerodni!" se je začudila Marjanica, " 433 5 | vi nesrečni otrok, kako se morete tako vrezati." ~Marjanica 434 5 | prst. Tomaž in Katra sta se vrnila v kuhinjo. ~"Aha, 435 5 | Aha, to je za kazen," se je ponorčeval Tomaž. ~"Saj 436 5 | piknila Katra nevesto, "zakaj se le štuliš sem. Gori pa so 437 5 | hitela gori v svojo sobo in se vrgla na posteljo ter ihtela: " 438 5 | glava ji je klonila in Anica se je zamislila, in vse davne 439 5 | šle mimo nje, in polagoma se je umirila in z zaupanjem 440 5 | vstala in stopila k oknu in se ozrla na dvorišče. In tam 441 5 | to ni prav!" ~In zdelo se ji je, da ne more prestati 442 5 | pristopila k njima, temveč se je vrnila v kuhinjo k Marjanici 443 5 | njeno glasno govorico in se ji nasmihala, ko je Marjanica 444 5 | marljivost; ali nasmihala se je tako žalostno, da je 445 6 | čemu ginejo. In vendar se je zdelo ljudem, da bi že 446 6 | da bi že bilo dobro, da se enkrat vreme preobrne ali 447 6 | življenja na Peči. Zdelo se je, da so ji lica upadla 448 6 | taščine nadvlade. V teh dneh se je bila sprijateljila z 449 6 | mamice in tete. Razjokala se je in zvečer se je vrnila 450 6 | Razjokala se je in zvečer se je vrnila z molčečo Jerico. 451 6 | drugega in šele po dolgem se je zavedla in vprašala Jerico: ~" 452 6 | je dejala deklica. Anica se je presenečena ozrla na 453 6 | je karala Anica, "potem se ti bo pa sanjalo o smrti!" ~" 454 6 | sanjalo o smrti!" ~"Meni se sanja samo o smrti in trpljenju. 455 6 | in trpljenju. Samo včasih se mi sanja, da bom velika 456 6 | da bom velika grešnica in se šele po dolgih letih spokorim," 457 6 | in tedaj me je strah in se zbudim in ne morem več zaspati!" 458 6 | odgovorila Anica: "Jerica se ne boji smrti, zakaj v nji 459 6 | dan sv. Andreja, in tašča se je bila odpeljala v mesto, 460 6 | šel tudi rad? Saj za enega se že stisneva, kaj!" ~"Vi 461 6 | Vi ste prav res, kakor se tiče, mati," je dejal Tomaž 462 6 | nerodno. Ali onadva sta se malo brigala zanj. Saj pravzaprav 463 6 | kup blaga. Pozno po noči se je bila vrnila Katra s sejma. 464 6 | vrnila Katra s sejma. Anica se ni dotaknila blaga, ali 465 6 | kos za kosom tašča, "ali se ti ne zdi, da je trdno in 466 6 | saj je le domač, in ti se razumeš na delo. Je le dobro, 467 6 | delala za vse? In vse večji se je zdel kup blaga Anici 468 6 | blaga Anici in vse večji se ji je zdelo število ur, 469 6 | sešiješ do nedelje; drugo se ne mudi!" je zopet pripomnila 470 6 | kaj od tašče, in nadejala se je skrivaj, da je Juri gotovo 471 6 | In vzela je mero tašči in se lotila dela. Prst, kjer 472 6 | lotila dela. Prst, kjer se je bila vrezala, ji je zelo 473 6 | odpor proti vsemu, jezila se skoro na moža, da sama ni 474 6 | bil še dolgočasnejši, ker se je bila megla zgostila in 475 6 | Pripovedovala je o nekem čudežu, ki se je bil zgodil v Lurdu in 476 6 | duhovnikov je šlo v sprevodu, da se je Jerici, ki je bila za 477 6 | ker jo je zeblo. ~Zgodaj se je bilo zvečerilo. ~Po večerji 478 6 | so jo čez dan morile, so se vrnile znova, in znova je 479 6 | nad njim: "Bolehen je in se ne varuje in mene zanemarja. 480 6 | svojo žalost Anica, hotela se je prisiliti, da ne bo huda 481 6 | bo huda na Jurija, in ko se ji to ni docela posrečilo, 482 6 | je vprašal mož. ~Ozrla se je z žalostnim pogledom 483 6 | žalostnim pogledom nanj. On se ji je približal. ~"Anica, 484 6 | vedela, ali obžaluje, ali se ji posmehuje. Zato je ostala 485 6 | rekel zdravnik?" ~"Oh," se je nasmehnil, "ne boj se! 486 6 | se je nasmehnil, "ne boj se! Glej, nič drugega mi ni 487 6 | mi ni rekel, nego da naj se mnogo gibljem in živim dobro 488 6 | pridna," je dejal. Toda Anica se je skoro zgenila strahu, 489 6 | name. Kakor otrok je, ki se nasiti igrače." In razburjenja, 490 6 | igrače." In razburjenja, ki se je je polastilo v tem hipu, 491 6 | da hočem živeti, a ne za se. In če ti tega ne razumeš, 492 6 | mene!" ~Že ko je govorila, se je bil dvignil in skoro 493 6 | sama ne veš." ~"Vzrok?" se je začudila ona. ~"Da," 494 6 | dejal on, "z mojo materjo se ne moreta, in tebi ni prav, 495 6 | moreta, in tebi ni prav, da se tako malo mešam v vajine 496 6 | zastokala. Ali po kratkem hipu se je ohrabrila in dejala: " 497 6 | šivati srajce, in v zahvalo se ji hlapci krohočejo. A ti 498 6 | Toda ni pristopil, da bi se mu bila zjokala na prsih. 499 6 | Tam zunaj v naravi se je bilo zgodilo kakor čudež. 500 6 | zgodilo kakor čudež. Nenadoma se je bila zjutraj dvignila