Chapter

 1 1 |          je!" je zaklical nekdo za Anico. Bil je Lipe. Za hip sta
 2 4 |          otrok glavo in se ozrl na Anico. Njiju pogledi so se srečali.
 3 4 |         dne je rastlo zaupanje mej Anico in Jurijem, in iz šole grede
 4 4 |           dokler se niso začeli za Anico dnevi, ki so napravili iz
 5 4 |            govoriti in navduševati Anico za ta stan. Anica jo je
 6 5 |           v kuhinjo, kjer je našla Anico, ki si je dala opraviti
 7 5 |       umirila. Ta hip je prišel za Anico, ki je bila stopila preje
 8 5 |       vprašala Marjanica Jurija in Anico. ~"Tebe, tebe!" je škodoželjno
 9 5 |          odgovor?" Pogledala je na Anico in Jurija, češ, le nikar
10 5 |           okvirju nad posteljo, in Anico je pretreslo do srca. Obrisala
11 6 |            razpoloženja ni bilo za Anico. Čutila je, da ni najmanjšega
12 6 |            nenadoma, da je zazeblo Anico do srca. "Saj to je narobe!
13 7 |           so se ozrli na Jurija in Anico. Redko se dogaja na kmetih,
14 7 |   smrtnobled in se je naslanjal na Anico. ~"Ježeš," je zadrhtel Anže, "
15 7 |            nasmehniti, ko je šel z Anico mimo. ~"Krvav je!" je šepetal
16 7 |        Pojdiva." ~Naslanjaje se na Anico je lezel. Pred gostilno
17 7 |           bila privadila poslušati Anico vselej z desnim ušesom.
18 8 |            je obstal in uprl oko v Anico, da jo je obšla zbeganost,
19 8 |        hujega. ~Ko pa je zagledala Anico, se je obrnila k nji, meneč,
20 8 |            prišel na eno točko, na Anico, ali bal se je nekako, govoriti
21 8 |         spraviti mater popolnoma z Anico. Čim bliže pa je bila njegovemu
22 8 |          ga je mučila ona zadeva z Anico. Spraviti jo z materjo,
23 8 |          in tozadevno je govoril z Anico, toda tako, da je Anica
24 8 |           Ali ste še vedno hudi na Anico?" ~"Jaz huda?" se je zavzela
25 8 |               Ne, mati," je branil Anico Juri, "nikoli ni Anica tožila
26 8 |          jaz. Obljubim ti, da se z Anico ne bom ujedala. Pa naj tudi
27 8 |           in pristavila: ~"Ti imaš Anico močno rad, zato jo tudi
28 11|       Notri v sobi je bila Katra z Anico in Jerico. Pravkar je bila
29 11|           odvrnila Katra in sunila Anico s čajem v stran, da se je
30 12|           roka je ni izpustila. Za Anico je stal Juri in jo stiskal
31 13|            zvezdnata noč je objela Anico. Hitela je po znani poti
32 13|          prijaznimi očmi premotril Anico in vprašal: ~"No, kako pa,
33 13|        Eden igravcev pa je vprašal Anico: ~"Ste od daleč, kaj?" ~"
34 13|            se moža nehote ozrla na Anico, in tudi Lipe jo je opazil.
35 13|        nekam na Nemško. Ta vest je Anico spravila ob dobro voljo,
36 15|          kavo pila. Ko je ugledala Anico, je Katra zardela in planila
37 15|        nekako je hotela pozdraviti Anico Marjanica, ker pa je bila
38 15|      resnostjo se je ozrla žena na Anico, da je Anici zatrepetalo
39 15|          telo spi, duša pa hodi za Anico!" ~Katra ji je obrnila hrbet
40 15|          jo je zagledala stopiti z Anico izza vogla. Čula je njene
41 16|       napeto radovednostjo motrili Anico, ki je bila vstopila. Ali
42 17|          li hoče in sme govoriti z Anico. Končno se je Marjanica
43 17|           osmelila, da je vprašala Anico: ~"Kaj pa s testamentom?
44 17|          in s pomilovanjem gledala Anico in jo zopet pustila. Po
45 17|        doli. Z grozo je gledala na Anico in nato rekla, potem ko
46 17|        Sodišče je pozvalo Katro in Anico v zadevi oporoke, ki je
47 18|            ko je privila luč niže. Anico je kmalu premagal nekak
48 18|            so bili zjutraj po maši Anico prevideli. Kmalu popoldne
49 19|  Prepričana je bila, da Hanca reši Anico. Saj še ni bilo slišati,
50 20|    Marjanica je začudena pogledala Anico. Odkod sedaj salato, ko
51 20|            In Marjanica je pustila Anico samo. In tedaj so prišle
52 20|             In tedaj so prišle nad Anico čudne misli. Čudna čustva,
53 20|          se skloni s skodelico nad Anico. ~"Zdravnik je dejal petnajst,
54 20|      kvišku. Čudovito ji gore oči. Anico popade divji strah: Zdaj
55 22|          na Peč. Našel je Katro in Anico v izbi. Katra je razdirala
56 22|            zakaj imel je opravka z Anico. ~"Tako sem pogledal malo
57 22|           jezna, in ko je ugledala Anico, je rekla: ~"Nalašč ga pa
58 25| pomilovalno je pogledala Marjanica Anico. Še nikdar je ni tako. Hotela
59 27|           misliš, da sem slepa. Za Anico se spakuješ. In zdaj veš,
60 27|      narediti, kakor če bi držal z Anico. Z njo, ne!" ~"Judež nisem!"
61 27|        bolesti še ni bilo konec za Anico. Najtežje je šele prihajalo.
62 27|           je Marjanica. Za silo je Anico spravila, da je užila skodelico
63 27|              Marjanica je povlekla Anico nekega dne s seboj in dejala: "
64 27|          pomilovanjem pogledala na Anico, češ, da li ni znorela. ~
65 28|      krotiti svoje divje narave. Z Anico res ni mogla priti v viharne
66 28|         prizadela dekletu zlo. Nad Anico se je znašala Katra tako,
67 28|           stari preko naočnikov na Anico. Potegnil je iz žepa tobačnico
68 28|           plašnost je napolnjevala Anico, ko je vstopila. Za mizo,
69 28|        vljudno obenem je pozdravil Anico in pritisnil na zvonec. ~
70 28|            lastnega premisleka, je Anico zelo razburila, in skoro
71 29|         Potem je Marjanica prosila Anico, naj vzame deklico v svojo
72 29|              Katra se je bila pred Anico zatajila. Svojo jezo nad
73 32|            Marjanica izlagati pred Anico jedil in obleke in najrazličnejših
74 32|     bankovcev in jih položila pred Anico in rekla nekako hudomušno: ~"
75 32|         Marjanica je nevede tikala Anico, zakaj zelo se ji je smilila,
76 32|  Potolaženo je zapustila Marjanica Anico. ~Z velikim zadoščenjem
77 32|          je paznik, in ko je videl Anico za knjigo, je prikimal z
78 32|          je odvrnil mož in odšel. ~Anico je izpreletela groza, venomer
79 33|           neki zaprli tisto siroto Anico in jo bodo obsodili." ~Hanci
80 33|            zavdal jaz! Naj izpuste Anico!" ~"Kakor hočeš," je odvrnila
81 33|           v svoje veliko začudenje Anico. Komaj se je premagala,