Chapter

 1 1 |        desni je bilo čuti šum in glas hreščeče polke. Berač se
 2 1 |      samo nekdo je klical na ves glas: "Godec je žejen, noče gosti!" ~
 3 1 |      pripomnil znova isti ženski glas. ~Tedaj je berač pristopil
 4 1 |        Trd in osoren je bil njen glas: ~"Odkod pa si, potep?" ~"
 5 1 |            je zaklicala skoro na glas in se tesneje privila k
 6 1 |       Anica, ali nimaš mene?" In glas se mu je ogrel, ko je govoril
 7 2 |        so zaslišali nenadoma tuj glas: "Ne več, stric!" ~Jurca
 8 3 |     hočem delati, zase, za sina? Glas krasnega premoženja je bil
 9 3 |    krasnega premoženja je bil ko glas zvona in je prevpil začasno
10 3 |       Posli so bili prišli v tak glas, da so ljudje cenili njihovo
11 3 |   udarjal še najprepričevalnejši glas. In ker se je bilo to dejstvo
12 3 |       odvrnil. Doli je bilo čuti glas gospodinje. ~"Kliče me,"
13 3 |           in mogočen je bil njen glas. Čim lepše je uspevala mati,
14 4 |          Anica, da je preslišala glas učiteljice. ~"Ali je ni
15 4 |         Imam!" je odvrnil dečko. Glas mu je bil tožen in Anica
16 4 |          rekel trdno, dasi mu je glas rahlo drhtel razburjenja: "
17 5 |    izpremenila vsebino govora in glas, "te Neže že zopet nikjer
18 5 |         stopal za živino. Njegov glas je bil prijeten, in Anica
19 5 |         tedaj je slišala Tomažev glas iz dvorišča: ~"Kaj? Tobaka
20 5 |          je zaslišala nato Anica glas Katrin, "kaj bi zopet rad,
21 5 |       bilo čuti žvižg in Tomažev glas: ~"No, Sultan, pojdeš z
22 6 |     odprto okno. Da je bilo čuti glas ptic ali zvoke pastirske
23 6 |        je bilo čuti s ceste gori glas ropotajočega voza. Anica
24 6 |    slednji besedi rastel gnev in glas, da je Anici plesalo pred
25 7 |           tak!" Neži je prehajal glas iz jeze v žalost, in žalost
26 7 |         Zato je govoril skoro na glas sam s seboj: ~"Eden ga je
27 7 |          živeti, živeti. Moraš!" Glas ji je drhtel, in rdečica
28 8 |        misli ga je mahoma zbudil glas Anice, ki ga je bila opazila
29 8 |          ga ne bo?" ji je drhtel glas. ~"Pride za menoj z vozom!"
30 8 |          trdo, "saj sem pošten." Glas mu je bil trd, ko je rekel
31 8 |      Skoro porogljiv je bil njen glas. Juri je bil razburjen in
32 11|        na Peč in zaklical na ves glas: ~"Hej ljudje, kupec je
33 11|         Tedaj je zaslišal Šimnov glas. ~Anže je začel v veliki
34 11|      odmoru je slišal Anže Nežin glas: ~"Ne, ne, tega ne morem!" ~"
35 11|           je jadikovala Neža, in glas se ji je počel tresti od
36 11|       zaslišala Lukov šepetajoči glas. Kakor skozi mrak je slišala: ~"
37 12|        je zvenel starčev proseči glas venomer v ušesih: ne izdajte
38 12|     Zdelo se mu je, da čuje znan glas od nekod. ~"Juri, z Bogom!" ~
39 13|     ustnice. Spoznala je bila ta glas. Slišala je pripomniti Kranjca: ~"
40 14|        ali se ne vrne?" Skoro na glas je mislil. ~"Ne vrne se,
41 15|         zazdelo, da čuje Jurijev glas. ~"Marjanica, ali še ni
42 15|       gotovo sem slišala, njegov glas je bil." Tedaj pa se je
43 17|    sanjala, in je bil res njegov glas, glas duše neskončno mučene,
44 17|          je bil res njegov glas, glas duše neskončno mučene, prevarane,
45 18|        pa je slišala zunaj Lukov glas: ~"Pijan je. Ne bojte se
46 18|          hočeš," se oglaša bolji glas v nji. "Seveda hočeš, to
47 18|         Katra, ali oni očitajoči glas se ji roga: ~"Sama sebe
48 18|      Katra po opojni pijači, ali glas vesti se je rogal: ~"Lepo
49 18|         in tih, šepetajoč ženski glas je rekel: ~"Rešim jo!" ~
50 19|          koga ozdravila. Čudovit glas je šel o nji daleč naokoli.
51 19|         pomoč Hance. Tako je šel glas o čudni zdravnici, ki je
52 19|         čuti v jutranjem ozračju glas pojočega petelina. Luka
53 20|      malo pride prej k moči." Na glas je Marjanica pripomnila
54 20|          obsedene. ~Zbudil ga je glas zvončka. Planil je kvišku
55 21|       Skoro plakajoč je bil njen glas in je postajal vse mehkeji. ~"
56 21|          je bilo čuti Marjaničin glas, ki ju je klical. ~"Skrijva
57 22|        pripravil k zavesti resni glas Pušarjev: ~"Ali smo otroci,
58 23|        vendar se je oglašal tudi glas v njem, da je dal dovolj.
59 23|          sedaj hipoma trepetajoč glas sredi ljudi, ki klečé. ~
60 23|          je bil preglušil končno glas spominov in stoprav, ko
61 24|        mislim nanj." In skoro na glas je rekla sama sebi: ~"Lipe,
62 24| sladkogrenkemu, da ogluši v sebi glas po sreči, glas po njem,
63 24|     ogluši v sebi glas po sreči, glas po njem, ki ne more biti
64 24|      popila četrti kozarček, ali glas je hotel še dalje opominjati: ~"
65 24|          Vidiš!" Zdaj ni bil več glas vesti, ki je govoril, bil
66 24|          pa Luka?" je izpraševal glas. ~"Prodala bom Peč in v
67 24|        možili na Peč!" ~Skoro na glas je govorila zadnje besede.
68 25|            Toda kaj je to? To je glas Katre. Jerica se prebudi,
69 25|       obraz in slišala je njegov glas, mehek in nežen. Še nikoli,
70 25|     vedela, kako da ji ni prišel glas iz grla. ~"Ali ti je mraz?" ~
71 26|         gori menda, je bilo čuti glas zvonov. Tu pa tam je že
72 26|         nekako grozo je rekel na glas: "Krivično blago je bilo!" ~"
73 26|         rekel nobene." ~Zamolkel glas zvona je odjeknil od nekod.
74 26|        srcu do deklice. Skoro na glas je govoril: ~"Katra, imej
75 26|         Od vasi sem je bilo čuti glas zvonov. Marjanica je potegnila
76 27|       Tomaž. ~"Potem," je drhtel glas Katri, "potem lahko veš,
77 27|         je slišala sedaj Tomažev glas, "ali me poznaš? Anica!
78 29|    slišala nepoznan, izpremenjen glas, ki ji je velel: ~"Nocoj
79 29|             Glej, nož!" je velel glas. ~"Ne, ne, saj pojdem!"
80 32|     vratih in trkam; ako kdo moj glas posluša in mi vrata odpre,