Chapter

 1 1 |  Nevesta se je nagnila k njemu. On pa je vstal in odšel v vežo.
 2 2 |        napravila tako, da jo je on meni ponujal, jaz pa njemu.
 3 2 |         oni, pri drugi je sedel on sam in smejal se je, ves
 4 2 |         ugibali, kdo da je bil "on" in "ona", ki so ju vrgli
 5 2 |    fantom velik kamen od srca. "On" je bil mladi s Peči in
 6 2 |       dovolj, ali miru ni bilo. On je bil veseljak, in ona
 7 2 |      kaj je to? Sina! Ali misli on, moj mož na to, da ima sina?
 8 3 |       je bil Tine, to se pravi, on je bil najstarejši po svoji
 9 3 |    Tomaž. In pokorili so se mu. On pa je nosil glavo in s srebrno
10 3 |         pa trudil za Peč. Ti in on? Seveda. Pognal bi bil vse,
11 3 |     nimaš starišev?" je vprašal on. ~"Ne!" je rekla. "Mama
12 4 |         plahega dečka, da li ni on s Peči. ~Deček je pritrdil.
13 4 |         s čudnimi čustvi dečka. On je tam gori doma, kako da
14 4 |         je zdelo, da gleda tudi on sem doli na vas. In drugi
15 4 |         veselo prikimala, in je on tedaj prijel njeno roko
16 5 |       dobro napraviš," je dejal on, "Marjanici je vselej dišala
17 5 |        Ali že greš?" je vprašal on. ~"Grem," je odvrnila, "
18 6 |    dejal Tomaž in sedel na voz. On in Katra sta sedela udobno,
19 6 |        žalostnim pogledom nanj. On se ji je približal. ~"Anica,
20 6 |          z očmi vprtimi v delo. On pa je govoril kakor zase: ~"
21 6 |         časa bom že prenesla!" ~On je sedel k nji in presekal
22 6 |       je vse eno," je mislila. "On ne misli ni malo več name.
23 6 |   začudila ona. ~"Da," je dejal on, "z mojo materjo se ne moreta,
24 6 |        Pravil ji je, da se tudi on popelje kakor ti romarji
25 6 |     tedaj Anica tako velika, in on ji bo prinesel toliko lepega
26 6 |        bila vsa vesela, in tudi on se je smehljal in govoril:
27 6 |         da ne pozna lica, da je on mož, a toliko da že loči,
28 6 |         je pobrala, češ, kaj da on ve. Za moško obleko morda,
29 6 |          da Jurija ni, da bi še on razsodil. Na, na, Neža,
30 6 |     Mislim, da je Juri. In samo on me bo gonil raz Peč." ~Še
31 7 |      ona!" je pripomnil drugi, "on pa ni videti kaj vreden.
32 7 |         ukraden!" se je pošalil on, ali hitro pristavil: "Brez
33 7 | nagajalo to, da so konji dragi, on pa ubog kot miš. Ali pogum
34 7 |       po Peči, po Marjanici. In on, njen mož, ne čuti nič tega,
35 8 |    Katro: ~"Tisto je že res, da on ni na poti. Kaj pa še bo,
36 13|        in spoznala Lipeta. Toda on je najbrže ni opazil. Stopil
37 13|     domači". ~"Anica," je dejal on mehko, ko da hoče povedati
38 14|         mater." ~Tedaj pa jo je on prijel za roko in dejal: ~"
39 15|        v tem hipu, tako ni niti on videl sreče njene nad svojo
40 16|        nič? Umreti! Kje je zdaj on? Na Peči ga ni, v vasi ga
41 17|        je izkušala izviti. Toda on jo je držal krepko in hitel
42 17|        trese od jeze in strahu. On jo je izpustil in stopil
43 17|         in kazala na vrata. Ali on se ni premaknil in dejal: ~"
44 17|       grozovit strah pred njim. On pa je stopil k nji, in slišala
45 17| odvrnila Anica. ~Tedaj pa jo je on zopet prijel za roko. ~"
46 17|       roko na vrata, je govoril on dalje. ~"Da, lažje kot vi.
47 17|         moj mož tega ni storil. On ve, da sem mati! On je vedel!" ~"
48 17|     storil. On ve, da sem mati! On je vedel!" ~"Da," je odvrnil
49 18|         spat!" je dejala Neža. ~On pa je vstal in se mrmraje,
50 18|       začudena in očitajoče, in on jo je razumel in dejal: ~"
51 19|     menda tudi. Zakaj živi samo on še? Samo on? Ona Hanca z
52 19|     Zakaj živi samo on še? Samo on? Ona Hanca z bleščečimi
53 19|    strmela vanj in ga ni umela. On pa je šepetal: ~"Pomisli,
54 21|       Kaj pa hočem?" je odvrnil on, "si mislim, bo že ukrenila
55 23|         segla v roko, katero je on rahlo stisnil. "In tudi
56 23|          Bog mu daj zdravje!" ~"On je vsa moja sreča," je odvrnila
57 23|  Kranjcu?" ~"Še," je odvrnil. ~"On me ne tiče in ne viče! Prav
58 24|     najini poti gresta narazen. On je hotel tako, in tudi jaz
59 24|      bom Peč in v mesto pojdem. On pa bo šel beračit." ~"Kaj
60 25|       sama z Anžetom v vozu, in on ji razkazuje svet. Zavila
61 25|          Kaj ji je?" je vprašal on. Ali ne Marjanica, ne Luka
62 26|       ni umela Marjanica, in ni on umel Marjanice. ~"Ena z
63 26|       Otrok se je kremžil. Tudi on je hotel imeti. ~"To ni
64 26|        je strežajka skoro bala. On pa je kimal sam za se. Skoro
65 27|    pojasnil tako in tako, da bi on vedel za kupca. ~"Kdo pa
66 27|        potem pa je rekel, da je on sam kupec. ~Pušar je bil
67 27|         In dejal je celo, da se on niti za hip ne pomišlja
68 27|    Lipeta!" je dejala ona. Toda on je zamahnil jezno z roko
69 27|         dovoljenje!" je odvrnil on. ~Ta spor je nekako uničil
70 27|        Judež nisem!" je odvrnil on prepričevalno in slovesno.
71 28|           Sram jo je bilo, toda on je tako zasukal pogovor,
72 29|        in mu povedal, da naj se on zavzame za siroto Jerico.
73 29|     Obljubil mu je pa, da se bo on zavzel za deklico, če bi
74 30|            Tako?" se je začudil on. Ona pa je govorila tako
75 30|    Potolažil se je sicer, da je on storil svojo dolžnost. Če
76 30|         naj si to sama pripiše. On je ni prosil, stavil je
77 32|      Nazaj sem se niso vračali. On je bil njihov paznik in
78 32|       in bom z njim večerjal in on z menoj. Kdor premaga, mu
79 33|         Luka je zmajal z glavo. On je bil, ki je sedel nasproti