Chapter

 1 1 |            rejena ženska, zardela v obraz in nekoliko hripava. ~"Dajte
 2 1 |           raskavo roko potegnil čez obraz in se obrnil v stran. Žena
 3 1 |     zaječalo v njem. Videla mu je v obraz. Kljub temi je opazila njegove
 4 1 |         Anici je šinila rdečica čez obraz, ni mogla prenesti taščinega
 5 1 |            nekaj rdečice Lipetu čez obraz. Ozrla se je. Tomaž je stal
 6 1 |            zresnil od vina zabrekli obraz, videla je tudi, da je osuplost
 7 3 |             Zato pa se mu je svetil obraz, ko samo ljubo zdravje,
 8 3 |             pa je udarila rdečica v obraz. ~"Le pojdi, Juri, plačam
 9 3 |            ženi stemnilo lice. Rdeč obraz ji je zalila kri in je viknila: ~"
10 4 |          zopet zagledal pred se, in obraz mu je bil zelo žalosten. ~"
11 4 |            in rdečica ji je plala v obraz, "takrat ni dovolila tvoja
12 5 |            zakašljala in si zakrila obraz s predpasnikom. Nato pa
13 5 |       rožami bled, smehljajoč se ji obraz. Pokimala je veselo z glavo. ~"
14 5 |           mršav se ji je zdel možev obraz. Ali so bile tega rože krive,
15 6 |             pogledala ostro Anici v obraz in videča njeno zamišljenost
16 6 |      pšenice ljuljčino seme, svetil obraz divne radosti. V družbi
17 7 |               je govorila dekla, in obraz ji ni bil ravno prijazen, "
18 7 |            se je, da bi mu videla v obraz. Bil je smrtnobled in zaprte
19 7 |            in rdečica ji je plala v obraz. Prijela ga je za roko in
20 7 |         besede, ko mak je rdel njen obraz. Bila je divna v tem trenotku.
21 8 |             nato. ~Tomažu se je bil obraz zresnil. ~"Misliš?" je vprašala. ~"
22 8 |        ponoviti, češ: naj ji vrže v obraz, ali pa Lipetu, katera grba
23 8 |          nalil zopet čašico pijače. Obraz se mu je nabral v resne
24 8 |     nasproti Neži, da ji je vrgla v obraz, da se ji na nosu bere,
25 8 |          zopet zalučala Marjanici v obraz mnenje, naj gre raje v Begunje
26 8 |            Nežo: ~"Kaj boš, Neža, v obraz mu vrzi tistih par piškavih
27 8 |          Lipetu je šinilo rdeče čez obraz in pokazal je z roko pod
28 12|            je strmela Anica tašči v obraz, razvnet od prezirljive
29 12|         sramežljivosti ji je zalila obraz. Segla si je čez nedra in
30 12|            udaril vzduh po žganju v obraz, obenem jo je palil prezirljivi
31 12|             je zahropla, "to meni v obraz, ti, ti, tatica!" ~"Tu imate!"
32 12|            joku tašča in si pokrila obraz in sedla tja, kjer je sedel
33 13|             pritisk moževe roke, in obraz ji je žarel ljutosti, ob
34 13| pomilovalnosti mu je zopet legel na obraz. Ni li morda zaklicalo nekaj
35 13|           Potem pa se mu je zjasnil obraz in je pripomnil: ~"Domači
36 15|         strahom je gledala Juriju v obraz, ki mu je od strasti drhtel.
37 16|            odru in pogledala možu v obraz. In ker je začutila, da
38 17|             Anici v mirni, žalostni obraz. ~"Vem," je ponovila Anica, "
39 17|           Anica je gledala hlapcu v obraz. Prepričana je bila, da
40 17|           čutila, da ji polje kri v obraz, ko da je omadeževana in
41 19|       Marjanica, in njen skrbipolen obraz je bil jasen, ko da se je
42 19|          strmela nemo v bledi, lepi obraz Anice in ni za hip premaknila
43 19|         njim bled, droben, dekliški obraz. ~"Jerica!" je zajecal Luka. ~
44 19|       videla njen trdi, neusmiljeni obraz. Kakor ptičica je bila omočena
45 20|        šinilo nekaj rdečice v bledi obraz, in sklonila je glavo. ~"
46 20|             motril začuden dekličin obraz. V hipu pa mu je postalo
47 20|            Ne upa si pogledati mu v obraz. Toda vedeti mora, vprašati
48 21|             Ti! Kadar mi je vrgel v obraz ciganko in beračico, tedaj
49 21|            dokaj prijaznejše ženi v obraz. ~"Molila sem, postila sem
50 23|           pa mu je šinila rdečica v obraz in je skočil kvišku in se
51 23|       nemirnostjo je gledal očetu v obraz. Tako čudno se je bil izpremenil
52 23|           da mu ne more pogledati v obraz. Segla sta si v roko in
53 25|            njej? Stara žena, črna v obraz. In venomer giblje z ustnicami,
54 25|           Jerica v stran in zakriva obraz. Tedaj pa začuti, da jo
55 25|          dekletce se je zgrudilo na obraz. Tedaj je začutila, da jo
56 25|             je zagledala plah Lukov obraz in slišala je njegov glas,
57 25|       trdega. Videča pa plah Aničin obraz, se ji je žena zasmilila
58 25|         mehko, krhko skorjo. In čez obraz mu je leglo toliko zadovoljnosti,
59 27|            odvrnila ona vsa bleda v obraz, da ji Tomaža ni mogoče
60 27|           sedla in gledala otroku v obraz in slišala njegove bolestne
61 27|       zadnje besede. In dvignila je obraz, neizrečeno bled in bolesten
62 27|         prestrašena ihtečemu Luki v obraz. ~"Pustite," je prosil ta, "
63 27|       dolgem so ji privrele solze v obraz. Od srca gori se je premaknilo
64 28|             zopet pogledala Katri v obraz, se je pred samo seboj skoro
65 28|          velel nato odvetnik Anici. Obraz mu je postal resen, ko je
66 28|           Anici je šinila rdečica v obraz, in začela se je opravičevati,
67 29|       Jerici si ni upal pogledati v obraz. Vendar pa je neprenehoma
68 31|        napol opravljena, vsa črna v obraz. Po bradi ji je tekel curek