Chapter

 1 1 |  nasmehnil in dejal: ~"Ančka že ve, zakaj ni!" ~V tem hipu
 2 1 |       ploha besedi. ~"Kaj Ančka ve, kaj? Kaj ima ona vedeti;
 3 2 |         Moj mož me ne mara, ker ve, da vem, da sem bila zanj
 4 2 |       bila zanj kupljena in ker ve, da ga ne maram. In sina
 5 6 | govoriti o smrti? Kaj sploh ona ve, kaj je smrt? ~"Kaj drugega
 6 6 |     hiranja in umiranja ne. Kdo ve, ali ni njen mož čutil istega?
 7 6 |         pobrala, češ, kaj da on ve. Za moško obleko morda,
 8 7 |       in hodil spat v seno, kdo ve, bi li ne imel še vedno
 9 8 |     poti. Kaj pa še bo, tega ne ve nihče. Tudi če umrje, kaj
10 8 |         ona o goldinarju nič ne ve. ~"Anže ne laže!" je trdil
11 8 |         pusti blizu, češ: "Mati ve najbolje, kaj mu je treba,
12 8 |         si je odgovoril, "Tomaž ve, da sem s Peči, odkoder
13 11|        Peči. Pa ravno zato, ker ve, da mi ni prav, mu streže." ~"
14 11|         Naj napravi sama, kakor ve. Samo da bo Juriju prav.
15 11|       hipov molčal, kakor da ne ve, kako bi začel. ~"Le povejte,"
16 13|         gotovo polastila Jurija ve lika skrb, ko opazi, da
17 14|     knjiga. Prečitala jo je kdo ve kolikokrat, ali njena sanjajoča
18 15|        stemnilo. Anica sprva ni ve dela, kaj naj stori. Jok
19 16|        zamudi znamenja, češ, da ve, kako je prišla in bi se
20 17|        je upadlo srce. ~"Nič ne ve, še sanja se ji ne, siroti,
21 17|      moj mož tega ni storil. On ve, da sem mati! On je vedel!" ~"
22 17|        je bil Juri, kolikor ona ve, vselej prepričanja, da
23 17|         res, in da ona marsikaj ve in misli, kdo da je vtepel
24 18|      nenadoma misli odbegle Bog ve kam. ~Kdo ve, kake misli
25 18|        odbegle Bog ve kam. ~Kdo ve, kake misli so ji morale
26 18|    pozneje to popravila? Ali ne ve, da je bila ukradla Neža?
27 19|         da jo vidi zadnjič. Kdo ve, o čem je mislil celo tisto
28 20|      porodnici na ustnicah; kdo ve, kaj sanja Anica, kaj čuti:
29 20|        k postelji ne stopi. Kdo ve, zakaj ne stopi? Ali čaka,
30 20|       Anica ne čuti nič več, ne ve, ali je še, ali je ni. Toda
31 20|        še to je prišlo. Oh, Bog ve, da bi bila umrla od strahu.
32 21|         že ukrenila sama, kakor ve in zna!" ~"Kakor ve in zna,"
33 21|       kakor ve in zna!" ~"Kakor ve in zna," se je nekako porogala
34 21|     nikoli? Poglej me! Nihče ne ve tega, nihče me ne razume,
35 22|       Zdelo se ji je skoraj, da ve, zakaj je Pušar tu. V tem
36 22|     likalnik, svetil se je. Kdo ve, kako se je dete doteknilo
37 23|        piskal in si mislil, kdo ve, ali ga čuje. In ona ga
38 23|         vendar se mi zdi -- kdo ve, da ni li to ljubezen do
39 23|      prihajale misli: "Ali neki ve, kako hudo mi je bilo? Ali
40 23|       hudo mi je bilo? Ali neki ve, da imam sina?" In ob tej
41 23|    cerkve, si je mislila: ~"Kdo ve, kje je. Ali ga bom videla?" ~
42 24|         Nisem ga nalašč." ~"Kdo ve? Kaj pa, ko si šla mačko
43 25|         Samo to je dobro, da ne ve, da sem jaz Jerica," si
44 25|       zatajila v sebi srce. Kdo ve, ali ne bo Bog radi tega
45 26|        tudi sedaj pomislila: Če ve, ve. Potem lahko govorim,
46 26|         sedaj pomislila: Če ve, ve. Potem lahko govorim, kar
47 26|        domačim, ki jih ima rad. Ve, da ga čakajo, da ga pogrešajo.
48 26|      nič, sem si mislil: Bog že ve, kaj dela. Vse bo šlo. Oh,
49 27|   orehov, ki so jih bili že kdo ve kdaj vrgli iz zemlje. ~In
50 27|        da ste kaj kratke pameti ve ženske. Saj ni še tako dolgo,
51 27|      pustite delati Urhu, kakor ve in zna, in tudi Pušar je
52 27|        seboj in dejala: "Bog že ve, kaj dela. Se mi zdi, da
53 27|         odvetniku in toži. ~Kdo ve, ali je bila Anica sedaj
54 27|     slike o sreči ko Katra? Kdo ve? Morda pa je čutila nezavestno,
55 27|         bi se ga bala. ~"Saj ne ve, kdo ga je." ~Tako je Katra
56 28|      gotov uspeha še ni, ker ne ve, kako je Katra svojega odvetnika
57 28|         meni!" ~"Zato, ker Lipe ve, da ne smem!" si je odgovorila,
58 29|   odlašata dolgo in gresta. Bog ve, kako je bila doznala Katra,
59 29|        prinesel od sodnije? Kdo ve, kaj je dobila!" Hitela
60 30|      podstrešje ter legel. ~Kdo ve, kako dolgo je spal. Hipoma
61 30|         norca dela iz nje, dasi ve vsakdo, da je danes na vse
62 30|    Ciganom jo je prodala!" ~Kdo ve, kako je prišel Luka na
63 30|        že dokaj popoldneva. Kdo ve, kje že je bil izvohal neki
64 31|          katere se je bala! Bog ve! ~Komaj je bil prišel zdravnik
65 32|    Jerica pri dobrih ljudeh, ne ve o Luki ničesar. ~Tedaj se
66 32|        se je udinjal. Seveda ne ve zdaj, kaj še bo, ko pride
67 32|       zastokala Marjanica. "Kdo ve, kdo ji je to naredil. Pa