| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] satanske 1 satansko 1 scasoma 2 se 2133 sebe 21 sebi 49 seboj 47 | Frequency [« »] ----- 7274 je 3761 in 2133 se 1661 da 1286 v 1103 pa | Ivan Pregelj Mlada Breda IntraText - Concordances se |
Chapter
501 6 | snivala duša. Zamislila se je bila Anica tako daleč, 502 6 | vozovi, in nekdo je rekel, da se peljejo romarji. Zdaj pa 503 6 | gledal doli na cesto. Anica se mu je približala. Začudeno 504 6 | Začudeno je pogledal, in ko se mu je vspela v naročje, 505 6 | jo začel tolažiti, dokler se ni zasmejala. Pravil ji 506 6 | zasmejala. Pravil ji je, da se tudi on popelje kakor ti 507 6 | je dejal in pravil, da se vrne, in da bo tedaj Anica 508 6 | bila vsa vesela, in tudi on se je smehljal in govoril: 509 6 | petkrat... ~"Ne za vedno!" se je zavedla Anica. In zdaj 510 6 | prvo razočaranje, in da se oni mož ni nikoli vrnil, 511 6 | je brezmejno žalostna, ko se spomni moža, ki jo je prvo 512 6 | nesrečnega očeta. ~Tedaj so se odprla vrata in vstopila 513 6 | raztegnila obleko. Tašča se je približala in prijela 514 6 | obleko. ~"Saj ni res! Kaj se lažete!" je viknila bolj 515 6 | lica ne loči od narobe in se usti, da je šivilja! Pa 516 6 | Potem je srečala Šimna, ki se sprva ko dober politik ni 517 6 | eno ne za drugo. Klanjajoč se pa vljudnosti in časti Katrini, 518 6 | naletela Katra na Lipeta, ki se ji je zasmejal, da ne pozna 519 6 | kadar naša noče." ~Anica se je morala prijeti za vrata, 520 6 | kaj zna, pa noče. Človek se trudi in ubija od zore v 521 6 | pa žró." ~"Troti, haha," se je ljubeznjivo skušal nasmehniti 522 6 | čutila dovolj moči. In tedaj se je nekaj zgodilo. Mirno 523 6 | ponavljal Tomaž za Lipetom, ki se je obrnil sedaj in dejal: ~" 524 6 | Peči so res troti." ~"Res?" se je začudil Tomaž. ~"Prav 525 6 | nevesta ni trot!" ~"Kdo pa?" se je razkoračil Tomaž; očividno 526 6 | razkoračil Tomaž; očividno se je hotel pobahati in pokazati 527 6 | Katro. Neža in Šime sta se skromno umaknila, tako da 528 6 | dobre volje in smehljaje se je rekel: ~"Brez zamere, 529 6 | bo ločil." ~Sedaj stoprav se je oglasil "oskrbnik" v 530 6 | Tomaž? Troti?" ~"Veš kaj," se je razkoračil sedaj Tomaž, " 531 6 | hripava pripomnila Katra. Lipe se je samo smehljal. ~"Lahko 532 6 | bolje prej, ko slej. Da bi se hlapci vmešavali v reči, 533 6 | lahko greš, Lipe!" ~"Hm," se je začudil navidezno Lipe, " 534 6 | menda oktobra." In fant se je obrnil in odšel visokovzravnan 535 6 | Lipetom. ~"Ti," je dejal, ko se Lipe ni ozrl. ~"Kaj?" se 536 6 | se Lipe ni ozrl. ~"Kaj?" se je obrnil sedaj Lipe. Hlapca 537 6 | je dejal Tomaž. ~"Le," se je odzval Lipe, "zato sem 538 6 | tak trot, pa mene!" ~Tomaž se je zakadil v Lipeta. ~"Če 539 6 | pa bo!" je mrmral Lipe, se umaknil Tomažu, ga popadel 540 6 | dober človek, pretepati se pa ne znaš!" Toda Tomaž 541 6 | rokave. ~"Ali bo zdaj zares?" se je smejal Lipe. ~Tomaž se 542 6 | se je smejal Lipe. ~Tomaž se je ravno hotel pognati na 543 6 | In kakor da jima zavida, se je obrnil Juri v stran... ~ ~ 544 7 | pravkar odšli v vas. Vreme se zadnje dni ni bilo izpremenilo. 545 7 | bilo izpremenilo. Vendar pa se je začelo že zgodaj zjutraj, 546 7 | že zgodaj zjutraj, komaj se je bilo pokazalo solnce, 547 7 | mlada" s Peči!" In možje so se ozrli na Jurija in Anico. 548 7 | na Jurija in Anico. Redko se dogaja na kmetih, da gresta 549 7 | žena skupaj v cerkev. Morda se je ravno radi tega dozdeval 550 7 | pa ni zdravja! Kako pa, se kaj ujemata?" ~"Tisto že, 551 7 | vemo, ko so na Peči sami za se!" ~In tedaj je zazvonilo 552 7 | je zazvonilo in ljudje so se zgrnili v cerkev. ~Tam gori 553 7 | misli. ~"K maši, seveda, se ti mudi," je govorila dekla, 554 7 | hinavec grdi." ~"Oho!" se je čutil užaljenega Šime. ~" 555 7 | užaljenega Šime. ~"Nič oho," se je hudovala Neža in stopila 556 7 | denar. Mene pa slepariš in se mi hliniš. Glej tak si, 557 7 | svojo trdnjavo in, če bi se dalo, rešiti se častno in 558 7 | in, če bi se dalo, rešiti se častno in ugodno iz zagate, 559 7 | da me smeš zmerjati kakor se ti poljubi, potem si pa 560 7 | zdaj vem kakšen si in česa se imam nadejati od tebe!" ~" 561 7 | Šime. "Jutri, ko boš mirna, se zgovoriva!" ~Ali Neža očividno 562 7 | položila paznemu Šimnu, ki se je radi lepšega branil, 563 7 | name!" ~"Če ni ukraden!" se je pošalil on, ali hitro 564 7 | prav. In če sem rekel, da se vzameva, se tudi vzameva. 565 7 | sem rekel, da se vzameva, se tudi vzameva. Jezikom pa 566 7 | po rebru nizdol. Tedaj pa se je Neža vrnila in srečala 567 7 | in srečala Marjanico in se zaplela z njo v dolgo, srdito 568 7 | ne za paznico", nakar sta se stranki nespravljeni razšli. 569 7 | hišo in gledala Luko, ki se je privlekel izza hleva, 570 7 | Davi sem bil pri maši," se je branil starec, "pa bi 571 7 | da je imel tam mir in da se ni umaknil od tam in hodil 572 7 | knjigo na kupu stelje in se ni brigal za ves svet nič. 573 7 | konji po glavi in zgodilo se je, da je videl drdrati 574 7 | drdrati po cesti doli voz in se ko maček spustil nizdol, 575 7 | slike, ki so jo krasile, in se divil orjaškemu pincgavcu 576 7 | imel Anže nikogar, ki bi se z njim razgovarjal o najljubšem. 577 7 | Luka dolgo let vozaril, se mu je obesil na vrat in 578 7 | njo?" In postrežljivi Anže se je kmalu vrnil s čudotajnim 579 7 | dušo." ~"Kdo bo to mislil," se je kratko odrezal Luka in 580 7 | sledil. ~"Česa, ste rekli, se ne sme posojati," je napadal 581 7 | stopnjo. ~"Kaj pa, kadar se konj splaši?" je spremljal 582 7 | svet," je dokončal Luka in se obrnil nato k fantu: "Zdaj 583 7 | vrne goldinarja." In Luka se je z vso vnemo obrnil proti 584 7 | njim. Prav tedaj pa sta se prikazala izza vogla Anica 585 7 | Mož je bil smrtnobled in se je naslanjal na Anico. ~" 586 7 | Anže, "saj je krvav." Luka se je ozrl. Juri se jima je 587 7 | Luka se je ozrl. Juri se jima je skušal nasmehniti, 588 7 | premišljal, kar je videl. Zdelo se mu je, da še nikdar ni videl 589 7 | Nerodno sem spal, ali pa se bo vreme sprevrglo." ~Nekak 590 7 | sprevrglo." ~Nekak čuden strah se je polastil Anice. Umolknila 591 7 | negotovim jo je navdajal. Zaman se je trudila, otresti se vznemirjajoče 592 7 | Zaman se je trudila, otresti se vznemirjajoče jo slutnje. 593 7 | miru, in zopet in zopet se je ozrla na moško stran 594 7 | propovedi. Slišala je, da se bodo prikazala gotova znamenja. 595 7 | dobro vsega. Zopet in zopet se je ozrla na moža in čim 596 7 | ozrla na moža in čim dalje se je ozirala, tem večji nemir 597 7 | ozirala, tem večji nemir se je je polaščal. "Gotovo 598 7 | si je mislila, videča, da se mož naslanja ob zid, in 599 7 | njenih mislih: prikazala se bodo znamenja, znamenja, 600 7 | znamenja. ~In blizu čustva, da se sama zgrudi na tla, se je 601 7 | da se sama zgrudi na tla, se je ozrla na moža in videla, 602 7 | položil roko pod ramo in so se ljudje razmeknili. Tedaj 603 7 | ji odgovoril. Pripognila se je, da bi mu videla v obraz. 604 7 | oči je imel. Grozen strah se je je polotil. Objela ga 605 7 | Grozen napor in trudnost sta se mu zrcalila na osinelem 606 7 | zaječalo v Anici, in noge so se ji zašibile, in v glavi 607 7 | znamenje, znamenje. Tedaj se je mož oprl na njo. Nekaj 608 7 | Pojdiva." ~Naslanjaje se na Anico je lezel. Pred 609 7 | notri. Odkimal je. Polagoma se mu je vrnilo nekaj moči, 610 7 | zakaj, kakor dete slab se ji je zdel, in njene misli, 611 7 | mogla nikakor zbrati, so se vedno zopet vračale do vprašanja: 612 7 | spravili Jurija v posteljo, se je nekoliko zavedla in začutila, 613 7 | da je vsa prepotena in da se ji roke tresejo. Marjanica 614 7 | to hudega. Samo prehodil se je. Dobro jesti in piti 615 7 | je odvrnila Marjanica, ki se je bila privadila poslušati 616 7 | pripravila, na mizo, in po prstih se bližajoča se je nagnila 617 7 | in po prstih se bližajoča se je nagnila nadenj. Stoprav 618 7 | njegovo čelo. Odprl je oči in se nasmehnil. ~"Limonade sem 619 7 | Ona je sedla k njemu. Bala se ga je pogledati in tudi 620 7 | mirnem in tajnostnem. Nemir se je je polastil. Tedaj je 621 7 | Ne govori tako, Juri!" se je utrgalo njej iz srca. " 622 7 | smrt je grozna." ~"Grozna," se je začudil, "čemu?" ~Nevolja 623 7 | Nevolja in žalost sta se borili v nji. Ni mogla umeti. 624 7 | da nima nje, ki trpi in se muči zanj. Solze so ji stopile 625 7 | je plakala žena. ~Mož se je smehljal pred se in dejal: ~" 626 7 | Mož se je smehljal pred se in dejal: ~"Malo veselja 627 7 | Ne govori več tega," se je izvilo zopet njej prav 628 7 | je pokrila lice. Potem pa se je vzpel pokoncu in potegnil 629 7 | jokajoča in smehljajoča se ob enem. ~"Oh!" je vzdihnil 630 8 | seveda včasih truden in se zavleče v svoje štiri stene. ~ 631 8 | svoje štiri stene. ~Tukaj se je dogodilo sta se sešla 632 8 | Tukaj se je dogodilo sta se sešla tiste dni Tomaž in 633 8 | sta sedela pri gugajoči se mizi z oči v oči, in na 634 8 | katero je bil postavil za se na okno; zato je nekam zadovoljno 635 8 | Katri zoprno, zakaj dvignila se je naglo in rekla trdo: ~" 636 8 | navidezno samozavedujoče se Tomaž. ~"Misliš?" je zategnila 637 8 | je zategnila Katra in se zasmejala. V hipu pa se 638 8 | se zasmejala. V hipu pa se ji je lice zopet zresnilo 639 8 | silno resnost. Pri tem pa se je nagnil nazaj, vzel steklenico 640 8 | bo po njem, ne!" Odurno se je zasmejal, tako da ga 641 8 | Rad bi na Peč nazaj. Pa se dobro ujema. Le zapomnite 642 8 | pogrebli ga ne bodo, že se bo možila zopet." Tomaž 643 8 | njegovega obraza oči. Sedaj pa se je nagnila čez mizo in vprašala: ~" 644 8 | In potem?" ~"Potem," se je zasmejal hlapec, "je 645 8 | drugega, pa je tudi mogoče, da se poroči v drugo." "Nikoli," 646 8 | na Peči." ~"Saj je že," se je zakrohotal Tomaž. "Ste 647 8 | nekaj hipov molčala, ko da se bori sama s seboj. Nato 648 8 | govorila nato, "zgovoriti se morava. Ko si prišel na 649 8 | na Peč, in sem videla, da se razumeš na delo, sem mislila: 650 8 | gospodarica hlapca?" ~"Oha!" se je zelo široko nasmehnil 651 8 | rekla, pa je prišlo vmes, da se je hotel po sili ženiti!" ~" 652 8 | hotel po sili ženiti!" ~"In se je tudi!" se ji je posmehoval 653 8 | ženiti!" ~"In se je tudi!" se ji je posmehoval Tomaž. ~" 654 8 | Molči!" je velela, "naj se! Ali naj bi bila pustila, 655 8 | naj bi bila pustila, da se mi konča in zapusti premoženje 656 8 | je rekla nato. ~Tomažu se je bil obraz zresnil. ~" 657 8 | Peč?" ~"Anti pritikalo bi se. Saj ne bo za njo samo!" ~ 658 8 | bila Katra, in Tomaž sam se je nekako umikal s pogledi 659 8 | njenim bode čim očem. Ko se je umirila, je vprašala: ~" 660 8 | obrazom za njo. Dvignil se je in si nalil zopet čašico 661 8 | zopet čašico pijače. Obraz se mu je nabral v resne črte, 662 8 | nabral v resne črte, ko so se polagoma razvezale, in okolu 663 8 | zarobljeno pesem. Potem pa se je zleknil na postelj, in 664 8 | zdravnika, in pri tej priliki se je zgodilo, da se je pobliže 665 8 | priliki se je zgodilo, da se je pobliže spoznala z njim. 666 8 | njim. Vedno in vedno zopet se ji vračala gotova slika 667 8 | moža. Od onega dne pa, ko se je bil fant tako goreče 668 8 | potegnil radi obleke za njo, se je čutila skoro dolžna, 669 8 | Zaradi Tomaža, Lipe, se pa kar nič ne boj. Sem že 670 8 | vedno pometel na Peči. Zakaj se le tako boji matere." ~" 671 8 | gledati za njim. In šele sedaj se je spomnila, da mu tega 672 8 | oditi k možu, ali spomnila se je, da je mati pri njem 673 8 | Neža je zahtevala, da se poišče fanta in se bo videlo, 674 8 | zahtevala, da se poišče fanta in se bo videlo, da li ima toliko 675 8 | ona nogavico, toda Luka se s tem ni strinjal. Na to 676 8 | s tem ni strinjal. Na to se je še Marjanica domislila, 677 8 | Neža zopet zahtevala, da se zasliši Jurija. Ker je bil 678 8 | Ker je bil Juri bolan, se je moral seveda tudi ta 679 8 | ji je vrgla v obraz, da se ji na nosu bere, da je kriva 680 8 | Marjanica nato pripomnila, da se to še danes lahko zgodi, 681 8 | pa ne za paznico". Tako se je začela Neža od dveh strani 682 8 | slabo vest, zakaj potegnil se je za Nežo: ~"Kaj boš, Neža, 683 8 | Ko pa je zagledala Anico, se je obrnila k nji, meneč, 684 8 | Čutila je, da ji ni prav, da se tašča tako drži sinove postelje, 685 8 | vse to le pretvara? Ali se je preje zmenila za te? 686 8 | do tebe? Samo pretvarja se, češ, da ne porečejo, da 687 8 | ima. Za smrt je bolan, pa se še zmeni ne zanj." ~Anica 688 8 | take misli, ali vračale so se po sili, in parkrat se je 689 8 | so se po sili, in parkrat se je bila dvignila in odšla 690 8 | Juriju, ni niti vstopila in se nemirnejša vrnila. Tako 691 8 | in odšla za vrt na breg, se li Lipe ne vrača. Ko je 692 8 | nevarnosti ali ne. Tomaž, ki se je bil naspal, sprva ni 693 8 | naletaval tiho in redko. Ko pa se je začelo mračiti, je Tomaž 694 8 | potu je srečal Jerico, ki se je vračala iz cerkve in 695 8 | odvrnila deklica. ~Tomaž se je zasmejal: "In četudi, 696 8 | In odšel je zadovoljno se smehljaje. Zasmilila se 697 8 | se smehljaje. Zasmilila se mu je bila deklica, ko jo 698 8 | bil dal desetico. Potem pa se je bil spomnil Katrinih 699 8 | Katrinih besed in napol šaleč se, napol zares, naročil nedolžnemu 700 8 | naj moli zanj. Zavedal se je "gospodar na Peči" in 701 8 | doli, je zagledal iz trga se vračajočega Lipeta. Ostal 702 8 | gospodinjo, le molči! To veš, da se ne šalim, in da voda po 703 8 | po zimi ne vre." ~Tomaž se je zasmejal in dejal: ~" 704 8 | me, to vem, in potuhnil se je. Naj se le, Tomaž, ti 705 8 | in potuhnil se je. Naj se le, Tomaž, ti še ne poznaš 706 8 | vedel fant, kako visoko se je dvignil v njem nekak 707 8 | vozom!" je odvrnil. ~Tedaj se je Anica domislila svoje 708 8 | Hvala ti za oni dan, ko si se postavil za me!" ~"Ni treba," 709 8 | in molčeča. "Kaj mu je?" se je vprašala ona. Lipe pa 710 8 | kaj, je pustila sina, ali se kmalu vrnila in s sladkim, 711 8 | ne bo nič hudega, da pa se je sprva tako prestrašila, 712 8 | boli in peče vest. ~Juri se je tihe utrujenosti in sreče 713 8 | sreče smehljal. Kakor čudež se mu je zdelo. Še nikoli ni 714 8 | točko, na Anico, ali bal se je nekako, govoriti o tem. 715 8 | blagroval uro svoje bolezni in se nadejal, da se mu bo posrečilo 716 8 | bolezni in se nadejal, da se mu bo posrečilo danes ali 717 8 | njegovemu srcu mati, tem bolj se je oddaljevala Anica. Celo 718 8 | Anica. Celo onega strahu, ki se je prvi dan, do zdravnikovega 719 8 | lahko povedala. ~Tako pa se je zgodilo, da je začela 720 8 | in izvrstno oskrbo. Tako se je Juri kmalu začel čutiti 721 8 | navezati eno in drugo na se, je bila stalna misel, in 722 8 | in je molčala in odšla in se razjokala. Potem je sklenil 723 8 | na Anico?" ~"Jaz huda?" se je zavzela Katra. "Ali me 724 8 | tudi jaz. Obljubim ti, da se z Anico ne bom ujedala. 725 8 | tega ne more reči nihče, da se nisem pehala za te, in samo 726 8 | me skrbi. In tudi, ko si se ženil, sem ti odsvetovala 727 8 | zaupala toliko in tako, da bi se ne obrnil od nje ko obrekovavke 728 8 | dvignila v njem dvom. Zato se je nasmehnila in pristavila: ~" 729 8 | Ona ni odvrnila nič in se dvignila, kakor da ji je 730 8 | veruješ!" ~Čim trdovratneje se je skušala Katra odtegniti 731 8 | radoveden. Skoro tresel se je. Mati je dobro opazila 732 8 | jecal, "to je res, zdim se ji pust." ~"Pust," je potrdila 733 8 | ne morem." ~"Dokažite!" se je izvilo do smrti preplašenemu 734 8 | Juriju iz grla. Kakor da se srce trga v njem, je bil 735 8 | njej vse preračunjeno, da se mogoče že nadeja, kako bo 736 8 | tepen radi nje!" ~"Tepen?" se je začudil Juri. ~"Tepen, 737 8 | od Anice, je strmel pred se in krčevito grabil odejo. 738 8 | da ga nekaj duši, zdelo se mu je, da mora vrisniti, 739 11| je odvrnil kmet. ~"Kaj!" se je hudoval mesar. "Potem 740 11| Te niso na prodaj," so se smejali kmetje. ~"Te daste 741 11| pripomnil zopet kmet, ki se mu, po obrazu soditi, ni 742 11| dan dražji!" ~"Hehehe," se je smejal mesar, "dražji. 743 11| ne veste vsi skupaj nič," se je hudoval mesar, "ali ste 744 11| Vi mesarji veste za se, mi pa za se," so pripomnili 745 11| mesarji veste za se, mi pa za se," so pripomnili kmetje. 746 11| kupčije bo le!" ~"Na Peči," se je začudil mesar. "Ne, tam 747 11| nato mesar, "sedi, za liter se ne bom kesal, četudi ne 748 11| mraku pa je mesar vstal in se odpravil s Šimnom na Peč. 749 11| je godrnjal, ne zmenivši se za Šimna: ~"Ne bo prida 750 11| sam vase stokal, trudeč se po spolzki poti na Peč in 751 11| je bila stopila v sobo in se lotila Luke, ki je kašljal 752 11| kašljal za pečjo: ~"V hlev se mi pojdi dret, celo noč 753 11| prosil brat, "samo ogrejem se malo." Polotil se ga je 754 11| ogrejem se malo." Polotil se ga je znova kašelj. Anica 755 11| kašelj. Anica je vstala in se vrnila s čašo čaja. Toda 756 11| Anico s čajem v stran, da se je tekočina polila po tleh. ~" 757 11| zagorelo toliko jeze, da se je Anica z grozo začudila. 758 11| začudila. Toda tudi v nji se je dvignil odpor proti Katri 759 11| besedo Katra. In ženi sta se merili s pogledi, ko je 760 11| viknil zunaj mesar, in so se v naslednjem trenotku odprla 761 11| vstal," je odvrnil mesar in se pridušil, da zdaj že ne 762 11| Nato je odšla Katra in se vrnila za nekaj hipov z 763 11| kričala in tudi Tomaž, ki se je bil odnekod znašel, je 764 11| Luka Anici. Zunaj pa so se glasovi zopet oddaljili. 765 11| zopet oddaljili. Najbrže so se bili vrnili vsi nazaj v 766 11| gospodinja, ko ona." ~Anica se je nasmehnila po sili in 767 11| Samo da bo Juriju prav. Pa se tudi ne razumem na kupčijo." ~" 768 11| jih je odrivala. In začelo se je huje vpitje. Mesar je 769 11| obsedel na mestu. ~"Ne morem," se je branila Katra. ~"Raje 770 11| Raje vržem vse v ogenj," se je rotil mesar in neusmiljeno 771 11| Pet, pa naj vse gre po " se roti mesar. ~"Sedem!" pripomni 772 11| Dvesto!" jekne Katra. ~Mesar se je izkričal in zaman. Ona 773 11| nepremagljiva. In dvignil se je, kakor da hoče oditi, 774 11| sklenili kupčijo. ~* * * ~Ko se je drugo jutro Anže prebudil, 775 11| videl, da je zaspal, in se obenem domislil, da mu dolguje 776 11| bil zaspal, v tej misli se je prebudil. Tedaj je zaslišal 777 11| naglici obuvati čevlje, boječ se, da bi Šime ne krenil kam, 778 11| jadikovala Neža, in glas se ji je počel tresti od bridkosti. " 779 11| Šime Nežo, in posrečilo se mu je. Glasno je viknila: ~" 780 11| odel si jopič, spustil se doli v hlev in stopil na 781 11| hlev in stopil na vrata ter se neopažen približal onima. ~" 782 11| prestregel v klobuk. ~"Tako," se je smejal pastir, "zdaj 783 11| pa spet prijatelji." Neža se je zmuzala v stran. Šime 784 11| pogledal ostro pastirja, in ko se je ta venomer smejal, je 785 11| smejal, je dejal: ~"Kaj se smeješ? Ali nimaš drugega 786 11| vlečeš na ušesa?" ~"Seveda," se je oglasil Anže, meneč, 787 11| ni videti, ne." ~"Šema," se je dobrovoljno odzval Šime, " 788 11| Anže. Na vratih v vežo pa se je ustavil, položil prst 789 11| potem bom samega sebe. In se je vrnil v hlev in nametal 790 11| nametal živini krme. Pri tem se je bil do dobra ugrel. Ko 791 11| Katro s sinom in dejal je za se: "Glej, Šime je vedel." ~* * * ~ 792 11| prilezel od nekod Luka in se spravil na gorko peč. Legel 793 11| gorko peč. Legel je, da bi se tako lepše ogrel. Tako je 794 11| sam vase, včasih vzdihnil, se vzravnal, kadar se ga je 795 11| vzdihnil, se vzravnal, kadar se ga je polotil kašelj. Peč 796 11| ni nobenega prida, lotila se je nato Šimna, nato Tomaža 797 11| In odvršala je. Luki pa se je zazdelo, da leži doli 798 11| mesar naštel dvajset. Čudno se je zdelo Luki le to, da, 799 11| malenkost, tem večja radovednost se ga je začela polaščati. 800 11| začela polaščati. Hipoma se je dvignil, zlezel raz peč 801 11| dvignil, zlezel raz peč in se sklonil po onem zelenomodrem. ~ 802 11| zelenomodrem. ~Skoro stresel se je. Košček papirja je bil 803 11| skoro neumno, ne poslužiti se te prilike, ki mu je tako 804 11| roko toliko svoto, ko so se odprla zopet vrata, in je 805 11| gledal Luka na njo, in zdelo se mu je, da ga Neža presunljivo 806 11| je pretreslo, in zazdelo se mu je, da je Neža v resnici 807 11| pogledi po tleh, nato pa se hipoma ozrla nanj, rekoč: ~" 808 11| pristopila k peči. Luka se je umaknil v skrajni kot. ~" 809 11| ne," je dejala Neža, "ali se me bojiš?" ~"Tebe že ne!" 810 11| hlinil veliko mirnost Luka, se pa v resnici bal, kaj bode, 811 11| drži pod obleko. In zopet se mu je zdelo, da počivajo 812 11| gledaš?" ~"Ali te ne smem?" se je zasmejala in ga pustila 813 11| bi ga obdržal. Tedaj pa se je zopet spomnil, da nima 814 11| malo žganja, in zazdelo se mu je, da mu je sam Bog 815 11| poslal to tolažbo. Njej se ne bo poznalo, še pogrešila 816 11| spravila desetak. Luki pa se je zazdelo, da bi bilo dobro, 817 11| prikriti. Prišla je Neža in se ozrla nanj in nekako zlobno 818 11| brezskrbnostjo. In sedaj se je zgodilo, da se je vznemirila 819 11| sedaj se je zgodilo, da se je vznemirila ona. In Luka 820 11| opazil, da je odšla v sobo in se nato takoj vrnila, ali rekla 821 11| bilo posijalo solnce. Anica se je bila pomudila v svoji 822 11| zadoščenjem. Čutila je, da se je nekako premagala, in 823 11| nekako premagala, in veselo se je lotila nato šivanja. 824 11| hrepenela je po oni uri in se je bala. In je bila srečna, 825 11| lica so ji rdela. ~Tedaj se je pretrgala zunaj megla 826 11| Jurija še ni bilo nazaj. Zato se je začela polaščati Anice 827 11| hoče boleti glava, in da se ji včasih stemni pred očmi. 828 11| tem je zaspala. ~Zbudila se je stoprav, ko se je mračilo, 829 11| Zbudila se je stoprav, ko se je mračilo, in zaslišala 830 11| sebi. V naslednjem hipu pa se je Katra že obrnila k Neži 831 11| Ne!" je dejala Neža, "zdi se mi, da je gospodinja." ~" 832 11| zaničljivostjo tašča snaho, obrnila se nato po pričujočih in odšla 833 11| nekako brezizrazno bulil pred se. ~"Kaj pa je?" je vprašala 834 11| trideset goldinarjev." ~Anica se je komaj še ujela za mizo, 835 11| mizo, da ni omahnila. Zdelo se ji je, da je nekdo silovito 836 11| srcu. S tresočimi rokami se je držala za rob mize. Niti 837 11| mogla izpregovoriti, ko se je Juri dvignil in odšel. " 838 11| glavi, in brezmejen strah se je je loteval. In tedaj 839 11| da nisem vzel!" ~Zdelo se ji je, da ga mora nekaj 840 12| premetala vso skrinjo in se stoprav domislila, da v 841 12| večerji. Anica je vstopila, se ozrla na peč. Toda Luke 842 12| videla ne bo več, in nevolje se ji je zbiralo nadenj. Toda 843 12| razun Anžetu. Hipoma pa se je zgodilo nekaj, česar 844 12| nihče pričakoval. Tomaž se je naenkrat zasmejal. Anica 845 12| naenkrat zasmejal. Anica se je ozrla vanj in opazila, 846 12| Nehote je povesila oči. ~"Kaj se smeješ?" je vprašala Katra. ~" 847 12| vprašala Katra. ~"Tako," se je smejal dalje Tomaž in 848 12| odložil žlico. Anici pa se je zdelo, ko da gledajo 849 12| škodoželjnosti, veseleče se satanske zlovolje ni videla 850 12| Taka predrznost, še norca se hoče delati iz mene!" Tašča 851 12| z roko po mizi, Tomaž pa se je zasmejal znova. Anica 852 12| obrazih. Neža je strmela pred se, Šime je hlinil veliko lakoto, 853 12| je pomislila Anica, ozrla se z zadnjo močjo na Katro 854 12| gledal izpod obleke. Prvi hip se ji je zazdelo, da se mora 855 12| hip se ji je zazdelo, da se mora pogrezniti, ali že 856 12| Jaz nisem vzela!" ~Tašča se je po sili nasmejala in 857 12| je po sili nasmejala in se obrnila po sobi proti hlapcem 858 12| kdo kaj rekel?" In nato se je obrnila k Anici: ~"Saj 859 12| pogled taščin. ~"Še dotaknem se ne vašega denarja!" je jecala. 860 12| denarja!" je jecala. Tedaj se je Katra zasmejala. ~Anica 861 12| napolnila do te žene, ki se ji je rogala. ~"Spat pojdite, 862 12| pijani!" je viknila. V hipu se je tašči zresnilo lice, 863 12| udarila taščo po licu. Zdelo se je, ko da je Katra prvi 864 12| Anica je pričakovala, da se ženska vrže na njo. Tedaj 865 12| Pusti," je kriknila Anica in se obrnila. Toda roka je ni 866 12| burno, in žila po sredi čela se mu je bila napela. ~"Ti?" 867 12| mu je bila napela. ~"Ti?" se je izvilo pol plašno, pol 868 12| Anica. S silovito močjo se je otresla moževe roke in 869 12| groznega, nekaj ostudnega, se ji je zdelo, da se je zgodilo. 870 12| ostudnega, se ji je zdelo, da se je zgodilo. Odvihrala je 871 12| nečedno žival, krastačo. Nato se je začela oblačiti praznično, 872 12| vratom. Tam je obstala, se vrnila in pobrala proč vržen 873 12| Saj moram!" je zaihtela in se odtrgala od čudotajnega 874 12| bila storila par korakov, se ji je zazdelo, da se mora 875 12| korakov, se ji je zazdelo, da se mora vrniti. Obstala je 876 12| slabo v sobi. Oprijemaje se sten, je bil prilezel na 877 12| prilezel na prag. ~Zdelo se mu je, da čuje znan glas 878 13| POGLAVJE~Anica izprevidi, da se je prenaglila, in izve nekaj 879 13| vznemirjalo nočni mir. Pošastno se je belila iz teme cesta. 880 13| zapuščenega mlina. Zazdelo se ji je bilo, da gre nekdo 881 13| prevzela, pri misli, da se bo gotovo polastila Jurija 882 13| menoj," je mislila in nehote se je obrnila po cesti proti 883 13| mirneje razmišljati. ~"Vrnem se ne," je mislila, "v službo 884 13| ne morem taka." In zopet se je spomnila tega svojega 885 13| bili krivi tega. ~"Ne vrnem se, ne," je ihtela pred se, " 886 13| se, ne," je ihtela pred se, "bo že Bog pomagal." Tedaj 887 13| bo že Bog pomagal." Tedaj se je domislila neke prijateljice, 888 13| domislila neke prijateljice, ki se je bila pred par leti poročila 889 13| nekam v trg. Sklenila je, da se obrne k nji, in kaj dalje, 890 13| luči. Nekaka brezskrbnost se je je polastila. Segla si 891 13| otipala bankovec. ~Silen kamen se ji je odvalil od srca in 892 13| od srca in z vztrajnostjo se je borila proti ostri burji 893 13| cesti. Hitela je, boječa se, da bi luči pogasnila in 894 13| Pač je čutila še vse, kar se je bilo zgodilo, še prav 895 13| še prav živo, ali zdelo se ji je obenem, da leži mej 896 13| tistim veliko časa in da se ni zgodilo nocoj. In tako 897 13| trudnost in skrb, zato pa se je oglasil razum v nji, 898 13| zastavila vprašanje: "Ali se nisem prenaglila? Ali sem 899 13| je sedela ob ognjišču in se dvignila sedaj in rekla: ~" 900 13| sedla, in sicer blizu peči, se je dvignil eden mož in prišel 901 13| kratko Anica. ~"Za večerjo bi se tudi kaj dobilo," je pripomnil 902 13| je odvrnila Anica. Tedaj se je vrnil Kranjc. ~"Malo 903 13| jetric je še," je dejal, "če se vam ne ustavljajo." Anici 904 13| vam ne ustavljajo." Anici se je oglasila lakota. ~"Pa 905 13| krčmar je spet odšel in se vrnil z jedjo in nato prisedel 906 13| mešal kvarte. ~Moža sta se po kratkem obotavljanju 907 13| in začela jesti. Tedaj so se začuli v veži trdi koraki, 908 13| doma." ~V istem hipu so se odprla vrata, in Anica je 909 13| račune in denar. "Poglejte, se mi zdi, da je prav." ~"Ali 910 13| že pred eno uro doma, pa se je oni presneti Kramar opil, 911 13| pregledoval račune. ~"Z ženo se menda prav ne ujemata," 912 13| pripomnil Lipe. Tedaj sta se moža nehote ozrla na Anico, 913 13| Lipe jo je opazil. V hipu se mu je lice zresnilo in z 914 13| zresnilo in z naglo kretnjo se je sklonil nad krčmarja. ~" 915 13| trdim glasom Lipe, "zmotil se je bil, pa je terjal dvakrat. 916 13| dejal Lipe in proti možem se obrnivši pripomnil: ~"Tam 917 13| naju obral!" ~Toda mož, ki se je branil, si je vendarle 918 13| bila v veliki zadregi. Lipe se je nagnil čez mizo in dejal 919 13| zadovoljen. Delo, kakor se tiče, in če je človek zdrav, 920 13| dobro!" ~Možje igravci so se mej seboj muzali podjetnosti 921 13| molčal. Nekaj hipov za tem so se bili igravci nekaj sprli, 922 13| je pojasnila Lipetu, kaj se je bilo zgodilo. Njemu pa 923 13| prikriti. Strmel je pred se. Anici pa je bilo vino ogrelo 924 13| peta. Prva sramežljivost se je bila umaknila zavesti, 925 13| Pripovedovala je Lipetu, da se ne namerava vrniti na Peč, 926 13| njena tovarišica, nakar se je Lipe domislil, da je 927 13| sedaj ni vedela, kam naj se obrne. Lipe jo to opazil 928 13| hip, potem je dejal: ~"Zdi se mi, da bo najbolje za vas, 929 13| da bo najbolje za vas, da se vrnete." ~"Nikoli!" je rekla 930 13| svojega zdravja nevarnosti. Vi se morate vrniti, to ste dolžni 931 13| Bežati s Peči pomeni, odreči se pravic do Peči, in te pravice 932 13| bodite močni in vrnite se!" ~Zdelo se ji je, da napol 933 13| močni in vrnite se!" ~Zdelo se ji je, da napol ume smisel 934 13| smisel njegovih besed, zdelo se ji je, da je hotel reči, 935 13| da je prevzela z dnem, ko se je možila na Peč, vse ugodnosti 936 13| neumnost bi bila, vračati se na Peč. Ali ne vidiš, da 937 13| Brezmiselno bi bilo, Anica, vrniti se. Anica, ostani tu! Glej, 938 13| Lipe, rekel pa je: ~"Vrnite se. Ne bojte se, da bi se vam 939 13| je: ~"Vrnite se. Ne bojte se, da bi se vam kdo posmehoval. 940 13| Vrnite se. Ne bojte se, da bi se vam kdo posmehoval. Saj 941 13| Anica. ~"Kaj naj rečete," se je nasmehnil Lipe, "recite, 942 13| orožniki." ~"To je res," se je nasmehnila, "vi se vsega 943 13| se je nasmehnila, "vi se vsega domislite!" In občutila 944 13| stopila fantu v lice. Potem pa se mu je zjasnil obraz in je 945 13| nekaj silno lepega, "ali se nič ne spominjate vaše mladosti? 946 13| spominjate vaše mladosti? Ali se nič ne spominjate, kako 947 13| nič ne spominjate, kako se je bila neke zime z neke 948 13| in vas vso pokrila, ali se nič ne spominjate, da ste 949 13| pripomnil Lipe. ~Osupli so se ozrli na glasno govoreča 950 14| bolehna osebica! Smilila se je Marjanici, smilila Anici, 951 14| Ni je mogla pogledati, da se ji ni oko razvnelo v jezi, 952 14| brat Luka pričujoč. Globoko se je smilila zato Jerica skoraj 953 14| skoraj vsem na Peči. Zdelo se je pa, da edina ona sama 954 14| Jerica res prava Jerica, da se ji vsaj ne godi bolje ko 955 14| in mučencih. Neizrečeno se ji je bila priljubila knjiga. 956 14| čitati več in več. Tako se je zgodilo, da je steknila 957 14| njene misli in predstave so se na mah pomešale nove, doslej 958 14| bi jih umela. Noč in dan se je mučila odslej. Zaglobila 959 14| mučila odslej. Zaglobila se je v vroče premišljevanje 960 14| motrila okolico na Peči, zdelo se je, da je skoro nečutna. ~ 961 14| je ogovarjal Anže. Ona pa se je bila krčevito oprijela 962 14| odhitel v kuhinjo prižigat. Ko se je vrnil, je našel Jerico 963 14| ji je, je pomislil, zakaj se neki tako boji? Pristopil 964 14| spala." ~"Ali ti je slabo," se je domislil tedaj Anže. ~" 965 14| vem," je odvrnila, "bojim se, bojim!" ~"Ali česa se bojiš," 966 14| bojim se, bojim!" ~"Ali česa se bojiš," je govoril Anže, " 967 14| čitam?" je vprašal. ~Tedaj se je ona napol dvignila in 968 14| je ona napol dvignila in se sklonil k njemu: "Anže, 969 14| deklica strani. Anže pa se je pomaknil k luči in začel 970 14| Breda." ~Anže je prestal in se začuden ozrl na Jerico. ~" 971 14| Zopet je prenehal Anže in se ozrl na Jerico. Ležala je 972 14| stoprav, ko je prenehal, so se ji zgenile ustnice, in Anže 973 14| zgenile ustnice, in Anže se je poglobil zopet v knjigo: ~" 974 14| Sladko vinčece so pili,~se od ježe odpočili,~potlej 975 14| zasnubili." ~Rahel vzdih se je izvil Jerici iz ust, 976 14| in Anže je prenehal ter se ozrl na deklico. ~"Hitro, 977 14| Anže je obračal stran in se pri tem zopet ozrl na Jerico. ~" 978 14| čital dalje: ~"Ali Breda se zajoče:~To mi v glavo iti 979 14| glasneje. Tu pa je prenehal in se z novim začudenjem, odkod 980 14| grada jim hiti naproti.~Pa se Bredi konj spotakne,~sedlo 981 14| Bredi konj spotakne,~sedlo se mu s hrbta zmakne;~v sedlo 982 14| temno streho. Temna postava se je bila medtem izmotala 983 14| nenadoma bolesten vzklik. Anže se je preplašen ozrl na Jerico. 984 14| obrazom, oči obračajoča, se je vila deklica pred njim 985 14| začutil na svoji rami roko in se obrnil. Luka je stal pred 986 14| rekel starec. Še nikoli se Anžetu ni zdel Luka tako 987 14| sedel na posteljo. Ko pa se je Anže zopet ozrl na Jerico, 988 14| Anže zopet ozrl na Jerico, se mu je toliko zasmilila, 989 14| je odvrnil Anže. ~Anžetu se je zazdelo, da je nekje 990 14| izpreletelo. ~"Pojdi spat in se ne boj," je dejal Luka, 991 14| bornem ležišču, na katerem se je vila Jerica, se je godilo 992 14| katerem se je vila Jerica, se je godilo v prav istem času 993 14| je dišalo po jesihu. Ko se je bil Juri zavedel, je 994 14| je opazil mater. Toda nič se ni mogel spomniti, kaj se 995 14| se ni mogel spomniti, kaj se je bilo zgodilo z njim, 996 14| Ko je Katra opazila, da se je sin zavedel, je začela 997 14| začela jokati in sklonivši se nadenj, je govorila: ~"Oh, 998 14| saj nima duše!" ~Tedaj se je Juri nemirno zganil in 999 14| je Juri nemirno zganil in se skušal dvigniti, ali bil 1000 14| bil je prešibak. Spomnil se je vsega. ~"Mati," je zastokal, "