Chapter

2001 30|            da bi me dali proč, kadar se vam zljubi. Tri leta " ~"
2002 30|                In Katra je vstala in se pogovorila s Kranjcem. Po
2003 30|          temveč kupujejo." In nagnil se je k njegovemu ušesu in
2004 30|             v službo na Peč. Nadejal se tega ni več. Po noči že
2005 30|              tega ni več. Po noči že se je vozil s Katro proti Peči.
2006 30|             in vesel je bil: ~"Vozim se domov," je ponavljal sam
2007 30|           Morda je tako zapisano, da se ne ločiva nikoli več, da
2008 30|              ti, ne jaz več." ~Potem se je Lipe zopet domislil onega,
2009 30|             zopet domislil onega, ki se mu je bilo pripetilo zjutraj. ~
2010 30|            da so jo zapodili s Peči, se mu je silno zasmilila. Toda
2011 30|           veselje, da je videl, kako se imata otroka rada. Nato
2012 30|               Nato je odšel. In zdaj se vozi na Peč, na ono isto
2013 30|           odslovljen. ~Še več, vrača se ko Katrin prijatelj, one
2014 30|         mogla. Pri misli "prijatelj" se je Lipe sicer rahlo zganil.
2015 30|         drugače mislila." ~Potolažil se je sicer, da je on storil
2016 30|            storil svojo dolžnost. Če se je prenaglila Katra, naj
2017 30|          stal tam sredi ceste mož in se ni hotel umakniti. Voznik
2018 31|            in vojaški pozdravila ter se zopet skrila. S to uro je
2019 31|             ni nič več pozdravljala, se je nabral prah. Drzen pajek
2020 31|         svojo mrežo. ~Tistega dne pa se je pajek debelo prestrašil.
2021 31|             debelo prestrašil. Lutka se je zazibala. Starikav, toda
2022 31|            je stopila v ospredje ter se poklonila. Huje od pajka
2023 31|             poklonila. Huje od pajka se je začudila in prestrašila
2024 31|             zbudil nenavadni šum. Ko se je nekoliko zavedla, je
2025 31|            sebe. ~"Da ni le spomin!" se je stresla Marjanica in
2026 31|            in skočila v posteljo ter se pokrila preko glave. ~"Nekaj
2027 31|              je spala slabo. Zbudila se je bila pozno popoldne.
2028 31|          bila pozno popoldne. Čutila se je popolnoma ubito, neprijeten
2029 31|             sram iti, zakaj spomnila se je, da jo je Marjanica videla
2030 31|              je kakor močvirje. Tako se vdirajo tla tudi pod njo.
2031 31|             je ni našla. In vprašala se je, zakaj misli vedno baš
2032 31|            in me ponižuje. ~Dolgo še se je mučila Anica s takimi
2033 31|         Stopila je k oknu. V somraku se ji je zazdelo, da vidi moža
2034 31|             je že dobršen dan. Hitro se je oblekla in stopila iz
2035 31|            grozo napol oblečena pred se. ~"Kaj je tebi?" jo je vprašala
2036 31|               Toda, ko je videla, da se je Anica obrnila tja, je
2037 31|            čudno ječanje in grgranje se ji je trgalo iz grla. ~"
2038 31|         Marjanica. ~V tistem hipu pa se je zgodilo nekaj tako groznega,
2039 31|           smrti več prizora. ~V hipu se je pognala Katra kvišku. ~"
2040 31|             One iste bolezni, katere se je bala! Bog ve! ~Komaj
2041 31|              dvoje steklenic. Hipoma se je obrnil nenavadno vznemirjen,
2042 31|            ga dal Marjanici, češ, da se mudi, naj nese takoj županu. ~
2043 31|        prišla na Peč dva orožnika in se postavila pred sobo. ~Vpričo
2044 31|         veste!" Orožnik je videl, da se opoteka, in jo je podprl. ~"
2045 31|            Jaz vas moram odpeljati," se je opravičeval. ~Anica se
2046 31|            se je opravičeval. ~Anica se je vzravnala. ~"Odpeljite
2047 32|           Anica je dvignila glavo in se ozrla. Motna svetloba je
2048 32|             k oknu. Neznano dvorišče se ji je pojavilo pred očmi.
2049 32|        zavdala svoji tašči. In Anica se je stresla pri misli na
2050 32|         umirajoče? Z drhtečimi prsti se je dotipala vratu. Silno
2051 32|             je dotipala vratu. Silno se je vznemirila, strah jo
2052 32|             zaklicala. Kmalu nato so se vrata od zunaj odprla, in
2053 32|         menoj?" je vprašala. ~Starec se je nasmehnil, razumel je,
2054 32|             da nima denarja. Tudi to se mu je pripetilo in še večkrat.
2055 32|        Prišli so in odšli. Nazaj sem se niso vračali. On je bil
2056 32|              plačali, če je niso, so se morali pač zadovoljiti z
2057 32|              sme govoriti. In starec se je oddaljil. Sama vase pogreznjena
2058 32|            je sedela Anica dolgo. Ko se je bilo zvečerilo, je legla.
2059 32|              ji prinesel večerje. Ni se je dotaknila. Tako je ležala
2060 32|            je gledal in položil pred se belo polo papirja. ~Potem
2061 32|            belo polo papirja. ~Potem se je začelo izpraševanje,
2062 32|          niste bili!" je dejal ko za se sodnik. ~In tako je šlo
2063 32|        razveljavljenje oporoke, kdaj se je vrnila domov, s kom da
2064 32|             kaj da je delala. ~Tedaj se je Anica nemirno premaknila.
2065 32|                Gospod sodnik. Nikdar se ne bo več zgodilo, pila
2066 32|         posetila Marjanica. Plakajoč se ji je vrgla Anica v naročje.
2067 32|              Anica v naročje. Ko ste se ženi nekoliko umirili, sta
2068 32|           ženi nekoliko umirili, sta se pogovorili o onem, ki je
2069 32|            je bil šel za deklico, in se vrnil vesel, da je Jerica
2070 32|            ve o Luki ničesar. ~Tedaj se je Anica začudila, kajti
2071 32|             bil Anže našel Jerico in se nato vrnil zvečer proti
2072 32|         slišala, da je Luka izginil, se ni mogla otresti nekake
2073 32|        nekake slutnje. ~"In še nekaj se je zgodilo, Anica!" je dejala
2074 32|              pripeljala. Za tri leta se je udinjal. Seveda ne ve
2075 32|             Vse drži fant kvišku, da se ne utopimo. Pa žal mu je." ~"
2076 32|             bo še. Kadar ti je hudo, se pa na me spomni!" Tedaj
2077 32|            bil tako nenavaden, da so se Anici dozdevale čudovite,
2078 32|           vprašala Anica. ~Marjanica se je namuznila in odvrnila: ~"
2079 32|             tikala Anico, zakaj zelo se ji je smilila, in pred sodnikom
2080 32|              je jedla in pila. In ko se je okrepčala in začutila,
2081 32|          bilo tako strašno pusto. Pa se je zgodilo, da so jo začasno
2082 32|            prve tlačeče jo misli, ko se ji je zdelo, da se mora
2083 32|         misli, ko se ji je zdelo, da se mora zadušiti v temle zamreženem
2084 32|          prostoru. Zlasti zvečer, ko se je zmračilo, je bilo Anici
2085 32|              neprijetno, in polaščal se je je strah. ~Pri motni
2086 32|            celo noč po ječi. Trudila se je, da bi se zamislila povsem
2087 32|           ječi. Trudila se je, da bi se zamislila povsem v položaj
2088 32|               ali bogat si..." ~"Nič se ne boj tega, kar boš trpel.
2089 32|       obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš, da se ne bo videla
2090 32|           oblačil, da se oblečeš, da se ne bo videla sramota tvoje
2091 32|             svarim in pokorim. Vnemi se tedaj in stori pokoro! Glej,
2092 32|             sem tudi jaz premagal in se vsedel s svojim Očetom na
2093 32|        svojem mrtvem detetu in zdelo se ji je, da je človeško življenje
2094 32|            in ga ne bo madeža, ki bi se ne izvedelo zanj... ~Prišel
2095 32|              zaprli za sedem let. Pa se je izkazalo pozneje, da
2096 32|             pa je trpel lahko, ko da se ženi." ~"Po nedolžnem je
2097 32|          odprti strani knjige: ~"Nič se ne boj tega, kar boš trpel!
2098 33|              molčala in gledala pred se, ko da nista znana in se
2099 33|             se, ko da nista znana in se nista videla še nikoli in
2100 33|               je odvrnila žena. "Zdi se mi pa, da sem bila. Veš,
2101 33|              Hance." Pri teh besedah se je žena plaho ozrla in dejala
2102 33|         govori Hanca v zmedenosti in se istoveti z osebo, ki je
2103 33|         nasmeh na ustnicah. ~"Le nič se ne boj!" je govorila, "kdor
2104 33|      iztegnila roko po čutari. In ko se je napila, je dejala: "To
2105 33|           čakali." In slaboumna žena se je smejala. ~Smejala se
2106 33|              se je smejala. ~Smejala se je po noči sredi spanja,
2107 33|      zamreženo odprtino in čakal, da se vratica odpro in poreče
2108 33|           Kristus!"~* * * ~Marjanica se je bila napravila prejšnjega
2109 33|            spala in že na vse zgodaj se je odpravila v sodnijsko
2110 33|           čakala je dolgo. Hipoma pa se ji je zazdelo, ko so bili
2111 33|        veliko začudenje Anico. Komaj se je premagala, da je ni objela.
2112 33|             ni vzdržala. Ne zmenivši se za uradnika v sobi, je planila
2113 33|         Razprava je odgodjena. Danes se lahko vrnete domov. Potrebovali
2114 33|          bomo že sporočili." ~"Kaj?" se je čudila Marjanica. ~"Pojdite,"
2115 33|        dobrega angela varuha! Vrnite se in bodite pošteni, ko dozdaj!" ~
2116 33|             je!" je dejal Lipe. "Sam se je prišel naznanit!" ~"Ni
2117 33|            zatulila Marjanica, da so se začudili ljudje in ozrli.
2118 33|           izginila slaboumna, predno se je mogla Marjanica zavedeti... ~
2119 34|             Anica je pogledala smejé se fanta in dejala: ~"Le pojdi,
2120 34|         zaradi vas!" ~"Zaradi mene?" se je navidezno čudila. ~"Da,"
2121 34|           ste pa obljubili tisto, da se ne možite več. Taka neumna
2122 34|            hišo, prišel na Peč kamor se je Jerica vrnila , in si
2123 34|             rad jo je imel. In tedaj se je zgodilo, da je morala
2124 34|             vožnja dela slabo. Rahlo se opiraje na moža je napol
2125 34|              ti rad dal!" ~Smehljala se je pred se, medtem ko so
2126 34|                 Smehljala se je pred se, medtem ko so ji oči venomer
2127 34|             na Šmarno goro. Tako sta se vozila molče nekaj hipov.
2128 34|          željo?" ~"Kaj takega?" ~Ona se ga je oklenila in rekla
2129 34|         gledal nekam trdovratno pred se na konja. ~"Ničesar ne boš
2130 34|           boš imel po meni. Ne huduj se, niti tega veselja nimaš,
2131 34|          kadar umrjem, bi želela, da se oženiš vdrugo!" ~"Jerica,"
2132 34|          napravi konje iz njih. ~Ona se je kakor dete privila k
2133 34|              dete privila k njemu in se smehljala, ko da je zdrava,