Chapter

 1 1 |      svetlobe vanjo, osvetljevalo dolgo, s praznimi steklenicami
 2 1 |           videl kakor skozi meglo dolgo belo pogrnjeno mizo, obloženo
 3 2 |          vrnil in zopet šel, tako dolgo, da je sin odsedel kazen.
 4 3 |            Imel je trdno vero, da dolgo ne ostane, in prepričan
 5 3 |       dobro besedo. Tako je sedel dolgo, dokler ni začul znova glasu
 6 4 |   poslopje, ožarjeno od solnca še dolgo potem, ko je že ležala po
 7 6 |        glavo na šivanje in jokala dolgo in krčevito. ~* * * ~Tam
 8 7 |     dobrega Šimna tako skazil. Še dolgo je gledala za fantom, ki
 9 7 |   Marjanico in se zaplela z njo v dolgo, srdito obravnavo in dokazala,
10 7 |         je bil doznal, da je Luka dolgo let vozaril, se mu je obesil
11 7 |         proti hiši. Anže pa je še dolgo ostal na mestu in premišljal,
12 8 |          Ti misliš, da Juri ne bo dolgo!" ~"Smrti mu ne želim, dolgo
13 8 |      dolgo!" ~"Smrti mu ne želim, dolgo pa ne bo!" ~"In potem?" ~"
14 8 |         hlineč resnost, "da ne bo dolgo, pa bode na Peči dvoje vdov!" ~
15 11|           mesar, "dražji. Pa kako dolgo. Dokler ne vpeljejo amerikanske
16 11|          četvero desetic in si je dolgo v noč ubijal v glavo, kako
17 13|         precej glasno: ~"Nisem še dolgo tu, pa sem prav zadovoljen.
18 14|         popolnoma ubila. Ležal je dolgo brez zavesti. Po sobi, kamor
19 15|     vrnila sta se. Anica pa se še dolgo ni mogla zavedeti, kaj se
20 15|          je ob njem, pa ni sedela dolgo. Kmalu so se odprla vrata,
21 15|       spat. Anica je šla, toda še dolgo je poslušala na vratih.
22 16|    trokotnemu očesu in ga gledala dolgo. In čim dalje ga je gledala,
23 17|     polile solze, in je šla in je dolgo govorila sama za se, in
24 17|           od veselja, zadoščenja, dolgo. Potem je stopila k oknu.
25 18|         hodil par minut preje. Še dolgo ga je slišal Anže v hlevu
26 18|           je bilo. Ni je vzdržalo dolgo, in zatekla se je zopet
27 19|   sklonila nad bolnico in gledala dolgo. Potem je pritisnila svoje
28 19|           z rokama. Tako je sedel dolgo. In zdelo se je, ko da se
29 19|        nekaj pripetilo. ~Hanca je dolgo, dolgo bolehala. Rešili
30 19|       pripetilo. ~Hanca je dolgo, dolgo bolehala. Rešili so ji življenje,
31 20|          da Bog tako vreme, ne bo dolgo trajalo, ne, pa jo boste
32 20|         lope. ~Tako je slonel mož dolgo in strmel gori na razsvetljena
33 20|          sobi je luč. Ali je tako dolgo spala? Kje je Marjanica,
34 21|        Hlapec je gledal za njo še dolgo proti vratom. Potem pa mu
35 21|              Ti, Jerica! Že nekam dolgo sva na Peči in znana, pa
36 22|         Peči ni vse varno za njo. Dolgo v noč je mislila, kako bi
37 22|           prebudilo, ga je nosila dolgo, da so jo že roke bolele.
38 23|   presneti fant! Da, Lahov je. Pa dolgo sabljo ima. Kaj je že oficir?
39 23|           odvrnil oče. "Pa ne bom dolgo, ne; pa sem rekel: ga morda
40 23|      sklep, toda to se je zgodilo dolgo zatem; za zdaj se mu je
41 24|      kolena ob zibelki in gledala dolgo v speči obrazek. ~"Ti, sirotica
42 24|        burno hoditi po sobi, tako dolgo, da se je umirila in se
43 26|         Marjanica ena onih, ki bi dolgo visela na vprašanju. Zato
44 26|      enkrat k Jerici in ji gledal dolgo v izmučeno lice. Potem si
45 26|        ime. Zopet je potrkal. Ali dolgo ni bilo nikogar. Potrkal
46 27|         ve ženske. Saj ni še tako dolgo, ko ste mi rekli, da naj
47 27| kolikokrat bo še zanihala. Ali še dolgo? In potem zadnjič in nič
48 27|         je Anica umirila. Toda še dolgo v noč jo je tresla groza
49 28|         mislila, da je že strašno dolgo in več ko predolgo čakala
50 29|       sita, in da naj ne odlašata dolgo in gresta. Bog ve, kako
51 29|            kar je zapustila gori. Dolgo, dolgo ni mogla odtrgati
52 29|         je zapustila gori. Dolgo, dolgo ni mogla odtrgati pogleda
53 30|          ter legel. ~Kdo ve, kako dolgo je spal. Hipoma pa je začutil,
54 30|           na vas čakal, bom moral dolgo čakati. Meni se mudi; grem
55 30|         šel. Luka pa je slonel še dolgo nemo zroč v isto smer. Zdaj
56 30|         Ne," je rekla Marjanica. "Dolgo jo je spravljala, siroto;
57 30|          zadnjo na ustnice in pil dolgo. Potem pa je izginil zopet
58 30|      vozniki in gosti v sobi. ~Ne dolgo potem je dala Katra celo
59 31|    vdirajo tla tudi pod njo. Kako dolgo bo še mislila, da je to
60 31|         njene duše nezdravo? Kako dolgo, in bo Anica vrgla od sebe
61 31|         tepe Bog in me ponižuje. ~Dolgo še se je mučila Anica s
62 32|       pogreznjena je sedela Anica dolgo. Ko se je bilo zvečerilo,
63 33|          poslopje. Toda čakala je dolgo. Hipoma pa se ji je zazdelo,