Chapter

 1 1 |        na hlapca, ki je stal še vedno doli pri mizi, odpiral usta
 2 1 |        take pa še ne!" se je še vedno smejal Tomaž. Za pečjo pa
 3 1 |   slednjič na nevesti, ki je še vedno stala na vratih in mirno
 4 3 |         kmetavzov" mu je ostalo vedno staro, in včasih je rekel,
 5 3 |        že imam, delo," se je še vedno istotako prijazno smehljala
 6 3 |       na Peč. Katra je stala še vedno na vratih in se mu kakor
 7 4 |   gosposka". Ona pa je ohranila vedno svojo skromnost. Ni se oblačila
 8 4 |      ali bi hotela sedaj iti za vedno na Peč, tedaj Anica sprva
 9 4 |         sivorjavo oko, ki je še vedno ko skrivnostna uganka gledalo
10 5 |        pripomnila Neža, "saj so vedno isti." ~"Vedno isti," se
11 5 |           saj so vedno isti." ~"Vedno isti," se je zopet razjezila
12 5 |       za pipo tobaka da bi bilo vedno, pa še tega ni, in če je,
13 5 |        to je za zelje," je s še vedno ogorčenim glasom dejala
14 6 |     cele tedne v spominu Anici. Vedno in vedno na novo ji je prišlo
15 6 |         spominu Anici. Vedno in vedno na novo ji je prišlo vprašanje:
16 6 |    drugo stran zemlje. Pa ne za vedno, ne! je prosila. Ne za vedno,
17 6 |    vedno, ne! je prosila. Ne za vedno, je dejal in pravil, da
18 6 |        si mislila, da pojdem za vedno? In ona je odkimala dvakrat,
19 6 |     trikrat, petkrat... ~"Ne za vedno!" se je zavedla Anica. In
20 7 |        kdo ve, bi li ne imel še vedno svojega goldinarja. Zato
21 7 |        na seno in našel Luko še vedno iščočega po senu izgubljeni
22 7 |     mogla nikakor zbrati, so se vedno zopet vračale do vprašanja:
23 8 |        pobliže spoznala z njim. Vedno in vedno zopet se ji vračala
24 8 |       spoznala z njim. Vedno in vedno zopet se ji vračala gotova
25 8 |        ozdravi, da bi enkrat za vedno pometel na Peči. Zakaj se
26 8 |         je opazila, da Katra še vedno sedi pri Juriju, ni niti
27 8 |        žalil matere, in tako je vedno prišel na eno točko, na
28 8 |         preje govoriti in je za vedno razdelila Jurija od Anice. ~
29 8 |    nekaj me še teži. Ali ste še vedno hudi na Anico?" ~"Jaz huda?"
30 13| Dvignila je oči k njemu. Bil je vedno oni stari, oni lepi, resni
31 14|        z rokama preko oči in še vedno drhtečo. Kaj ji je, je pomislil,
32 16|       sveče in urede vse drugo, vedno staro in vedno novo opravilo. ~
33 16|       vse drugo, vedno staro in vedno novo opravilo. ~Uro pozneje
34 17|       Ni treba!" je ponovila še vedno napol zmedena Marjanica
35 17|        in strahom. Pred njo, še vedno jo držeč za roko, kakor,
36 17|   glasom, "ne bojte se me!" ~Še vedno je gledala preplašena nanj,
37 17|         kot vi." ~In dasi je še vedno kazala z roko na vrata,
38 18|       spala tudi Marjanica. Pri vedno hujih sunkih v prsih je
39 18|         Na vratih pa so bile še vedno one oči. ~Tedaj je kriknila
40 19|       res." In ko jo je Luka še vedno nadlegoval, se ga je otresla,
41 19|        zidali, Luka je vozil še vedno, in Hanca je prodajala vino.
42 20|    obrača proti Katri. Katra še vedno gleda in ne razume. Sedaj
43 20|     Kako čudna je tašča. Ali je vedno taka? Odkod te oči? Anica
44 20|     Anici v spominu, žena pa še vedno pusti kapati iz usodne steklenice.
45 20|  dvaintrideset, ali tam teče še vedno: tri, štiri, pet! ~Hipoma
46 21|      Pušar gostilničar. Imel je vedno dobra vina, dasi niso bila
47 21|      prekinila Katra molk. ~"Ti vedno kaj prijetno živiš!" ~Hlapec
48 21|         si pa lepa. Ali nisi od vedno na Peči?" ~"Nisem," je odvrnila
49 23|       Kako pa tebi, Lipe, si še vedno pri Kranjcu?" ~"Še," je
50 25|          To je jasno. Ona je še vedno na Peči, revna deklica,
51 26|            Zdaj pa moram nazaj. Vedno na levo se držite! Potem
52 26|       mrjó," je govoril Luka še vedno, tudi potem, ko je taval
53 27|       nič ni hotelo biti bolje, vedno grozovita negotovost. Za
54 28|        v noči iz hiše. Anica je vedno zopet vzela deklico v zaščito,
55 28|      Sicer pa je našla Katra še vedno priliko, da je prizadela
56 30|        in čutil, da ga glava še vedno boli. ~In tudi mraz ga je
57 30|       kakor je bila doznala, še vedno ne prepozno. Bog vedi, kaj
58 30|      tožba Aničina izgledala še vedno ko nekaka tožba, da se oporoka
59 30|     Odkar ga je poznala, je bil vedno resen. Katra je bila zelo
60 31|     vprašala se je, zakaj misli vedno baš na Lipeta? Zakaj? Tu
61 32| hudomušno: ~"Le vzemi, denar je vedno potreben." ~"Kdo ti je dal?"
62 34|    vzkliknil Anže, "ti si pa še vedno otročjega srca, kaj takega