Chapter

 1 1 |     položila usta. Čudna žalost, strah in bridkost sta jo obdala,
 2 1 |          trdovratno gleda, me je strah. Ne ljubi me, trn v peti
 3 2 |         pogledala se moža nista. Strah, žalost pred bodočnostjo
 4 3 |     vstopil. ~Ko da je zagledala strah pred seboj, je Katra obstala
 5 4 |       večna spremljevavka, nekak strah in up tistih polzavednih
 6 4 |         je začutila nehote čuden strah in stekla je k oknu. Raz
 7 4 |        mostiču je obstala. Čuden strah jo je obšel. In vrnila se
 8 4 |         je lice zardelo veselja, strah je izginil iz nje srca.
 9 4 |        uganka gledalo na njo, in strah pred gotovo temotno bodočnostjo
10 6 |          Jerica, "in tedaj me je strah in se zbudim in ne morem
11 6 |      nekaj groznega, ali ni samo strah v nas in je smrt sama na
12 7 |      Nežo je prevzela žalost, in strah, da bi ji Šime posojenih
13 7 |         sprevrglo." ~Nekak čuden strah se je polastil Anice. Umolknila
14 7 |        govori. Neprijetna misel, strah pred nečim negotovim jo
15 7 |       zaprte oči je imel. Grozen strah se je je polotil. Objela
16 7 |       njo. V hipu pa jo je obšel strah, da li ni morda mrtev, in
17 8 |           da govori o tem. Nekak strah ga je obšel, in sumničenje,
18 11|    tolklo po glavi, in brezmejen strah se je je loteval. In tedaj
19 13|    bankovca, jo je prevzel velik strah, pri misli, da je sedaj
20 14|        je trepetajoč drgetala: ~"Strah me je, strah!" ~"Čakaj,"
21 14|         drgetala: ~"Strah me je, strah!" ~"Čakaj," je dejal, "te
22 14|        pa pospremim, da te ne bo strah." In odvedel jo je po stopnicah
23 14|    Odprla je oči. ~"Ali te je še strah?" je vprašal. ~"Še, še,
24 15|          pa je preletel še hujši strah. ~"Kaj ti je?" je skoro
25 15|     hrbet in odšla v sobo. Čuden strah se je je polastil v kuhinji
26 15|          da je prazna. Nepopisen strah ji je zazibal kolena. Presunljivo
27 16|          na dvorišču. Toda skoro strah jo je spreletel.  "Zaprite
28 16|         tam in si sam. Ali te je strah? Kje si? Kako ti je?" In
29 17|          Tomaža takega, in čuden strah, ki se je polastil Anice
30 17|          polastil Anice grozovit strah pred njim. On pa je stopil
31 20|       široko razprtih, je gledal strah, strah in samo strah. ~Tedaj
32 20|       razprtih, je gledal strah, strah in samo strah. ~Tedaj je
33 20|      gledal strah, strah in samo strah. ~Tedaj je Marjanica vrgla
34 20|        Notri do srca je segal ta strah. Vstala bi, hitela. Ven,
35 20|         geniti. In hipoma pojema strah, gosti se tema krog Anice,
36 20|       zdaj jo gredo budit za nov strah. ~"Anica, božji otrok, recite,
37 20|        ji šepečejo: "Skrijte me, strah me je!" ~Kaj je to? Nenadoma
38 20|       Anica čuti, da je je skoro strah. In sedaj se je tašča zgenila,
39 20|         preveč," misli Anica, in strah jo navdaja. "To ne sme biti.
40 20|          oči. Anico popade divji strah: Zdaj plane na me in me
41 20|       sedaj, ko je prešlo, pravi strah nad me. Pa ne bi jokala.
42 21|       dočakala. Pa to je, to! Ta strah, da je vse zaman, da bom
43 23|          se mu kaj zgodi!" In ta strah je bil preglušil končno
44 24|        nekako ne čuti leve noge. Strah, ki jo je prešinil, ji je
45 24|         je noga razdrevenila, in strah se je ublažil. Toda Katro
46 24|       ublažil. Toda Katro je bil strah zelo prevzel. Segla je po
47 24|          začutila, da je izginil strah iz njene duše in nekako
48 25|         ljubi rdeče lilije. Toda strah jo je iti po nje, v travi
49 25|       lilije!" ~Jerice se poloti strah. Pobegnila bi. Toda ko prikovana
50 25|    Jerice še ni bilo nikoli tako strah. ~"Samo to je dobro, da
51 25|        je oblečena. ~Jerico mine strah, in z veselja drhtečim glasom
52 25|        In Jerica je pozabila ves strah in že je z mamico na Peči.
53 25|         sestra brata. Opazila je strah, ki je bil izpreletel hipoma
54 26|       zdaj pa zdaj, in bolest in strah in razburjenost so mu vzbujale
55 27|    zbolel ne bi bil. ~Neprestani strah, ki ga je Anica zadnje dni
56 27|    čudnem dejanju. Ves nepopisen strah noči in dni, vsa tema morilnega
57 27|          storila, ko si zbolela. Strah za Jurčka me je prevzel.
58 29|   govorila: "Anže, Anže, mene je strah!" In potem je zopet pomislila,
59 32|          Silno se je vznemirila, strah jo je obšel, ko je bila
60 32|         Marjanico mi pripeljite, strah me je!" Starec je prikimal
61 32| neprijetno, in polaščal se je je strah. ~Pri motni svetlobi luči,