Chapter

 1 1 |   gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto. ~
 2 1 |        krepki ženi vesel izraz čez lice in z glavo je prikimala
 3 1 |        z raskavo roko potegnil čez obraz in se obrnil v stran.
 4 1 |        nič." ~Tomaž se je ozrl čez mizo in odvrnil: ~"Kaj je?
 5 1 |        Anici je šinila rdečica čez obraz, ni mogla prenesti
 6 1 |  švigniti nekaj rdečice Lipetu čez obraz. Ozrla se je. Tomaž
 7 2 |       zaslužila. Slišala jo je čez dan in po noči, v zidu je
 8 3 |      vdove na Peči pri pogledu čez njeno posestvo, čim strastneje
 9 3 |    odhajal v svet in se vračal čez zimo. In tedaj je od jutra
10 3 |      nasmeh ji je zopet blodil čez lice in Tomažu se je polagoma
11 4 |     Njemu pa so se ulile solze čez lice. ~"Anica," je stokal, "
12 4 |   stara sostanovavka, dobra in čez vse meje pobožna žena, katere
13 5 |      pomagal." ~Nesli ste krmo čez dvorišče. Na stogu je stal
14 5 |      za njo. Ko sta se vračali čez dvorišče, je dvignila Anica
15 6 |        sobi in misli, ki so jo čez dan morile, so se vrnile
16 6 |      romarji in še dalj, dalj, čez veliko, veliko vodo, prav
17 6 |       Ali hočeš, da te treščim čez streho?" ~"Kajpak, tak trot,
18 7 | nikogar. Potem pa je zagledala čez nizek kamenat križ sklonjeno
19 8 |         Sedaj pa se je nagnila čez mizo in vprašala: ~"Ti misliš,
20 8 |         Lipetu je šinilo rdeče čez obraz in pokazal je z roko
21 8 |       Če misliš kaj zabavljati čez gospodinjo, le molči! To
22 8 |         nikoli ni Anica tožila čez vas. Bog vari!" Umolknil
23 11|        denar, ni rekel nobene. Čez nekaj časa je vstal in zlezel
24 11|        iz njega vino in tobak. Čez obličje mu je šinilo ko
25 12|      zalila obraz. Segla si je čez nedra in otipala bankovec,
26 13|        Ali bom mogla ostati tu čez noč?" je vprašala Anica. ~"
27 13|  ulomila kruha, napravila križ čez lice in začela jesti. Tedaj
28 13|      opil, pa ni bilo priprege čez klanec." ~"Kaj, Kramar pije?"
29 13|     zadregi. Lipe se je nagnil čez mizo in dejal šepetaje: ~"
30 14|  Anžetu je šinil zvit smehljaj čez lice in z glavo kimajoč
31 14|        Anže je zadržal sapo in čez hip ponovil zase: ~"Čula
32 15|      Peči do svoje smrti in še čez... Anica je bila prišla
33 15|      hitela je po stopnicah in čez dvorišče ter doli po bregu.
34 15| obrisala solzeče oči in šla je čez dvorišče pogledat, da li
35 15|        Marjanica v divjem teku čez dvorišče. V naslednjem trenotku
36 15|     ali slišnega glasu ni bilo čez nje. Premikala je noge,
37 19|     stvarce se je bila razvila čez noč lepa deklica. Pa so
38 19|         Nekaj težkega je padlo čez njeno glavo. V naslednjem
39 20|     skozi vrata in skoro padel čez Jerico, ki je klečala na
40 20|         rahlo ji poboža z roko čez čelo. Anica čuti veliko
41 25|   brisati solze, ki so mu lile čez lice v razmršeno brado. ~"
42 25|    mirno potegnil z nožem križ čez potico in ga zasadil v mehko,
43 25|        mehko, krhko skorjo. In čez obraz mu je leglo toliko
44 26|        Zato me poslušaj. Pojdi čez Dole do Hudega, tam pa povprašaj
45 26|     šel, zdaj grem nazaj. Samo čez hribe; ne zmanjka jih." ~
46 26|     Katra, to je bilo. Sem šel čez njivo, pa me je gledal sosed;
47 26|      Vse bo šlo. Oh, Katra, in čez in čez sva bila zadolžena.
48 26|      šlo. Oh, Katra, in čez in čez sva bila zadolžena. Da bo
49 27|    odprla okni, pogledala doli čez dvorišče in s čudovito hladnokrvnostjo
50 27|     začutila, baš ko je zavila čez brv in stala pred skladavnico
51 27|        čutila, da so jo objele čez pas silne roke. Anica je
52 27|        nam leze gnusna golazen čez telo. ~Pa tudi Katra ni
53 30|         Zdaj pa zdaj je prešla čez njegovo obličje rahla vznemirjenost.
54 33|      davno umrla, je pripomnil čez nekaj hipov čisto resno: ~"