Chapter

 1 1 |       ženi še bolj zardelo. ~"Ali morda ne smem biti vesela?" Ozrla
 2 3 |         ko samo ljubo zdravje, in morda ga je Katra trpela in prenašala
 3 3 |       tega sama ni vedela, zlasti morda tudi zato, ker je bil ob
 4 3 |         moral biti in zelo reven. Morda se je v teh hipih celo zasmilil
 5 3 |    govoril in ponavljal pred se: "Morda pa le ni taka in tako brez
 6 3 |     prišla v oči, ni vedel nihče. Morda pa vendar kdo. A kdo? ~Življenje
 7 4 |             Ne," je rekla Anica, "morda ne bo prav tvoji mamici." ~
 8 4 |        zavisi od njene privolitve morda celo zdravje in življenje
 9 6 |           mož čutil istega? Ni li morda ravno radi tega izostajal
10 6 |         imaš tako svoje misli. In morda je še nekaj drugega vzrok,
11 6 |         da on ve. Za moško obleko morda, za žensko pa ne. Tedaj
12 7 |          in žena skupaj v cerkev. Morda se je ravno radi tega dozdeval
13 7 |          je obšel strah, da li ni morda mrtev, in od strahu ledene
14 8 |       Tako sem mu stregla. Ali pa morda še poreče: glejte tako ženo
15 8 |           odredila in da je Anici morda hudo. Ali zakaj potem ne
16 8 | skomiznila z ramama Katra, "to je morda res. Saj je bil že tepen
17 8 |           resen mož je in lep, in morda tudi vse to ni tako hudo.
18 13|           ko opazi, da je odšla. "Morda je že opazil in prihiti
19 13|       zopet legel na obraz. Ni li morda zaklicalo nekaj globoko
20 13|      račune. Kaj potem? Ali ne bo morda celo stregla tebi in detetu
21 13|    branile te bodejo." ~Takole je morda mislil Lipe, rekel pa je: ~"
22 16|      krščene in mrjoče? Niso bile morda duhovi, ki vodijo in spremljajo
23 16|           bile te žene Parke? Ali morda slovenske rojenice? ~Vsekako
24 16|        kar ona sedaj čuti? Ali ni morda nič? Umreti! Kje je zdaj
25 17|           nezaupna, češ, da jo je morda tudi desno uho varalo, in
26 17|   obljubila, da se ne bom možila? Morda radi lepšega? Hotela sem,
27 17|          v njeno sobo do okna. In morda jo je videl, morda jo je
28 17|       okna. In morda jo je videl, morda jo je klical z zadnjimi
29 18|         ali tri, odzibal iz izbe. Morda niti vedel ni, kod je hodil
30 18|       seboj in s skromno večerjo. Morda Anže vendarle ni bil tako
31 18|       jedel, in Marjanica bi bila morda še zbolela, da se ni včasih
32 18|      mirna strmela pred se. Ni li morda klicalo v nji, da ni bilo
33 18|   prizadela Anici? Spomnila se ni morda bridkosti, ki jo je bila
34 18|          obdolžila za tatico? Ali morda ni od prvega hipa vedela,
35 18|        stresla se je ob misli, da morda jutri zjutraj ne bo več
36 19|       videla luč, pa sem mislila, morda imajo bolnika, pa sem prišla." ~"
37 19|          ni segla v žep, katerega morda niti imela ni, niti v svojo
38 19|         divja v njegovem srcu, in morda bi bil pri dnevni luči videl
39 20|        kaj sanja Anica, kaj čuti: morda nebesa, morda smrt, morda
40 20|           kaj čuti: morda nebesa, morda smrt, morda nič. ~Zdravnik
41 20|         morda nebesa, morda smrt, morda nič. ~Zdravnik plane k oknu
42 21|     čudnega, da si mislil. Saj je morda res. Morda ga res nisem
43 21|         mislil. Saj je morda res. Morda ga res nisem ljubila. Vsaj
44 23|       dolgo, ne; pa sem rekel: ga morda ne bom niti videl več. Pa
45 24|       slabosti vztrepetala, da je morda vendar huje. ~Tudi nocoj
46 24|    dejanja!" je odgovarjalo. "Ali morda nisi hotela Anici pomagati
47 25|       Jerica ozre po tujki, da li morda ne pozna njenih misli. Toda
48 27|          je raztogotila ona, "ali morda ne smem?" ~"Seveda smete,
49 27|          umiril, je zopet upala: "Morda pa prestane!" ~"Ne pre-sta-ne,
50 27|           sreči ko Katra? Kdo ve? Morda pa je čutila nezavestno,
51 27|          Peči. ~Kdo v‚, ali se je morda domislil Katre in besed,
52 30|         je govoril sam pri sebi. "Morda me sam Bog pošilja, da ne
53 30|        Bog pošilja, da ne obupaš. Morda je tako zapisano, da se