Chapter

 1 1 |  pikolita!" ~Dekla je vstala in šla. Mati pa je govorila sinu: ~"
 2 2 |     resen pogovor in opomin sta šla mimo sina, ko da ni nič. ~"
 3 2 |         Peč sem kupljena. Nisem šla rada. Ali kar je, je. Živimo,
 4 2 |        se domislila krošnje ter šla v podstrešje. In z nekročeno
 5 3 |        orjaškega moža, ki mu ni šla posebno lahko z jezika beseda.
 6 4 |        izgubila mater. Tedaj je šla v sosednjo vas služit in
 7 4 |        še na svetu, da bi Anica šla v samostan in ni se utrudila,
 8 4 |         prišla, in ona Anica je šla za njo. Mati pa je šla po
 9 4 |       je šla za njo. Mati pa je šla po vasi in iz vasi po cesti
10 5 |       smehljaje se prikimala in šla. Našla je v kuhinji Marjanico
11 5 |    prikimala Neža. Marjanica je šla v vežo in onstran v sobo
12 7 |        bi bolje naredila, če bi šla za paznico v Begunje, nakar
13 7 |        rekla Anica možu, ko sta šla zjutraj raz Peč, "ali si
14 7 |       nekaj moči, vendar pa sta šla silno počasi. Anici je bilo
15 8 |  gospodinja potrebuje. Anica je šla z Marjanico v kuhinjo. Tam
16 8 |      dejal: ~"Pa brez zamere!" ~Šla sta skupaj, zamišljena in
17 11|   zapustil s Katro sobo, in sta šla ogledovat živino. Jerica
18 11|         sobe. Tomaž in Neža sta šla za njo. Anica pa je ostala
19 12|         ušesih: ne izdajte me! ~Šla je z drugimi k večerji.
20 12|        kakor je bilo videti, ni šla jed nikomur, razun Anžetu.
21 13|         S temi očitki v srcu je šla po trgu in obstala pred
22 14|      ona?" ~"Vprašaj jo, kam je šla!" je odvrnila ona in si
23 14|         samo ena misel: "Ali je šla zares, ali se ne vrne?"
24 15|      Oho, pa smo mislili, da je šla od hiše, naša nevesta, oho!"
25 15|          Tedaj je ona vstala in šla, misleča, da je hud na njo.
26 15|        in ni je strpelo v hiši. Šla je na dvorišče in krenila
27 15|        dolžeča sama sebe, da je šla sinoči in povzročila tako
28 15|       bila na vratih obrnila in šla zopet, kamorkoli, samo odtod,
29 15|   odpustim in pozabim!" ~"Pa si šla tožit!" se je oglasila Katra,
30 15|        tašča, "seveda, tožit je šla. Ko bi le ne vedeli komu!
31 15|          naj gre spat. Anica je šla, toda še dolgo je poslušala
32 15|         obrisala solzeče oči in šla je čez dvorišče pogledat,
33 15|    prihaja že Anica, ki je bila šla po zdravnika, ker se je
34 17|        huje polile solze, in je šla in je dolgo govorila sama
35 17|      ozrla in objela deklico: ~"Šla bi k njemu in mu povedala,
36 18|      kmalu po večerji, ki ji ni šla v slast, v spalnico in je
37 18|     postavila piskrc k ognju in šla in prišla. Zakaj kljub temu,
38 19|      Vstala je, prižgala luč in šla po stopnicah v pivnico.
39 21|         me dali z njo. Pa nisem šla rada. Tam mi je bilo bolje." ~
40 23|       skoro premagati, da ne bi šla k procesiji. Oh, saj jo
41 23|        vprašal in pognal konje. Šla sta vštric. ~"Našemu kralju
42 24|           Kdo ve? Kaj pa, ko si šla mačko zapirat k otroku?" ~"
43 25|         Kar lepo doli k njej bi šla." ~"Kako je, Mohorajka?" ~"
44 25| drhtečim glasom pravi: ~"Ali je šla? Ali ste jo prepodili? Kdo
45 28|        do sporekanj. Hujšemu je šla Anica iz poti. Nekaka groza
46 28|     napolnjevala do žene, ki je šla s polenom nad moškega. ~
47 29|         apna. ~Vselej, kadar je šla Malka odslej mimo ljudi,
48 29|     doli, odprla rahlo vrata in šla s Peči... ~A kje je bil
49 30|       dekličini postelji. Če ni šla, je pustila vsaj obleko,
50 30| obrisala par solz. ~Anica pa je šla v svojo sobo in legla ter
51 31| Marjanica mnogo križev.Sprva je šla dobro, potem je zastajala,
52 31|          Nekaj hipov pozneje je šla z orožnikom po bregu dol