Chapter

 1 1 |          sedel pastir Anže, mala deklica je pometala. ~"Ali ni mojega
 2 3 |       sobo, mala, bleda in revna deklica in se opotekla in padla
 3 3 |        strmih stopnicah je lezla deklica in mož za njo. Ko sta prišla
 4 3 |    prišla pod streho, je peljala deklica moža v malo podstrešno luknjo.
 5 3 |      prostor. ~"Tu!" je šepetala deklica. In kakor v opravičbo je
 6 3 |          Kliče me," je vzdrhtela deklica in odšla hitro in tiho.
 7 4 |         na njo. In najsi je bila deklica daleč proč od slike, jo
 8 4 |        mladi deklici. In dasi je deklica rastla, in so ginile zgodnje
 9 4 |        moči nad njo. In ko se je deklica sama mudila v sobici, je
10 4 |        In Anica, ta mala, boječa deklica je čutila neizrečeno radovednost.
11 4 | učiteljica. ~"Sem!" je zadrhtela deklica, "pri Cvetniku stanujemo." ~"
12 4 |         pa vem nekaj!" je dejala deklica, "Anica je s Peči!" ~Tedaj
13 4 |             Je res!" je potrdila deklica, "pa mamo naj vpraša!" ~
14 6 |       rada, da trpim!" je dejala deklica. Anica se je presenečena
15 8 |             Za vse!" je odvrnila deklica. ~Tomaž je stopil k nji
16 8 |        da ne umrje!" je odvrnila deklica. ~Tomaž se je zasmejal: "
17 8 |          Zasmilila se mu je bila deklica, ko jo je videl premrlo
18 14|  Pripeljal jo je v kuhinjo, toda deklica je drhtela še huje. ~"Le
19 14|        Kje?" ~"Tu," je razgrnila deklica strani. Anže pa se je pomaknil
20 14|       oči obračajoča, se je vila deklica pred njim na postelji, in
21 17|    povedala, da naj spi mirno!" ~Deklica jo je začudena motrila in
22 19|        bila razvila čez noč lepa deklica. Pa so vprašali vozniki
23 19|         se je zazdela v tem hipu deklica še stokrat lepša in mrmraje
24 19|       Jerica!" je zajecal Luka. ~Deklica je stopila k njemu, ali
25 19|    slišno: ~"Ali si, ali nisi?" ~Deklica je strmela vanj in ga ni
26 19|        da govori o tretji osebi. Deklica ga je prijela za roko in
27 21|       resnejši. Smilila se mu je deklica in mnogo več je mislil na
28 21|          nič ne vem, odkod si." ~Deklica je čudeča se pogledala pastirja. ~"
29 21|              Nisem," je odvrnila deklica. "Prej sem bila v Zalogu." ~"
30 21|          Deček je kimal z glavo. Deklica ga je gledala nekaj časa
31 21|     dejal fant. ~"Da," je dejala deklica, "kaj pa boš ti?" ~"Jaz
32 21|        veš!" ~"Vem," je odvrnila deklica in še prikimala z glavico.
33 21|        veš." ~"Vem," je odvrnila deklica. ~Zunaj je bilo čuti Marjaničin
34 21|              Zakaj?" je vprašala deklica. ~"Ti boš moja žena!" je
35 23|           za zdaj se mu je zdela deklica še preotročja. ~* * * ~Prvi
36 25|          še vedno na Peči, revna deklica, in sedaj sedi tukaj gori
37 25|             Oh, mamica!" vzdihne deklica. "Saj je res, pa vas še
38 25|          da izdahne?" ~In res je deklica omahovala in grabila od
39 25|         mogla več dvomiti, da je deklica bolna. Vendar pa je kuhal
40 29|        stopnicah, tako, da se je deklica poškodovala na roki in glavi,
41 29|      nato, da tistega dne, ko je deklica polila kosilo, ni še nič
42 29|       Marjanica. Marjanici se je deklica smilila in pri sebi je godrnjala: ~"
43 29|         v svojo sobo, kjer si je deklica ves dan šivala in krpala
44 29|        da bi mogla delati težko. Deklica je bila po zadnji bolezni
45 29|   zbegalo. Že ob njenem glasu je deklica trepetala. ~Katra se je
46 29|       umreti!" ~"Da!" je jeknila deklica. ~"Glej, nož!" je velel
47 29|          saj pojdem!" je prosila deklica. V tistem hipu je luč ugasnila.
48 29|        smrtnem strahu je prečula deklica noč. O prvem petelinjem
49 29|       noči, in zopet je pohitela deklica, kakor da preži izza Peči
50 29|   odjeknile v bregu stopinje, in deklica je stopila zopet na cesto.
51 30|  podstrešje, kjer je sicer spala deklica. Posteljo je našel v neredu,
52 30|         s kakoršnim si je krpala deklica prejšnji večer svoje rdeče