Chapter

 1 18|         sinila mej ustnicama. ~"Hanca!" je dejala Marjanica kakor
 2 19|                    19. POGLAVJE~Hanca~"Ah, Hanca, sam Bog te je
 3 19|         19. POGLAVJE~Hanca~"Ah, Hanca, sam Bog te je poslal, sam
 4 19|       se je zgodil velik čudež. Hanca pa je sedla poleg bolnice
 5 19|          Prepričana je bila, da Hanca reši Anico. Saj še ni bilo
 6 19|       še ni bilo slišati, da bi Hanca ne bila koga ozdravila.
 7 19|      ljudje. Zdravniki obupajo, Hanca nikoli, so govorili. Kadar
 8 19|     tedaj povedali, da je rekla Hanca tako in tako. In tedaj v
 9 19|          Zadnje upanje, da reši Hanca bolnega, je tedaj zapustilo
10 19|          Nihče ni vedel, kam je Hanca izginila. Tajna znamenja
11 19|       niso mogli zapuščati, ker Hanca ni hotela znati čitati in
12 19|    pogledali gori v kočo, in se Hanca ni mogla nadejati od njih
13 19|          da je marsikdo tarnal: Hanca bi pomagala; tudi bolniki
14 19|        samo čakala, da bo segla Hanca v žep in ji dala tega in
15 19|         to ji napravite!" ~Toda Hanca ni segla v žep, katerega
16 19|     Hipoma se je tedaj dvignila Hanca. ~"Zdaj grem pa spat!" je
17 19|         ušla iz ječe," je rekla Hanca, "me je dal zapreti okrajni
18 19|         moram zgodaj naprej!" ~"Hanca," je prosila Marjanica, "
19 19|      Saj je dobra!" je odvrnila Hanca. ~V resnici sicer ni bila
20 19|         ko da ponehuje vročina. Hanca pa je že stopila iz sobe.
21 19|         vrat. Tedaj ji je rekla Hanca: ~"Nič ne pravi, da sem
22 19|            Zato," je rekla trdo Hanca. Marjanica pa je odvrnila: ~"
23 19|       je odvrnila: ~"Pa ne bom, Hanca!" In stisnila ji je sveženj
24 19|      pri tem ojunačila: ~"Glej, Hanca, Bog ti plačaj; zakaj pa
25 19|       naj ji dajo," je govorila Hanca, "takih jagod skuhati, pa
26 19|       pomislil in začel hiteti. Hanca pa je še za hip postala
27 19|   Marjanica domislila, da ji je Hanca prepovedala govoriti o nji
28 19|       dekle? Kje si jo ukradla, Hanca?" ~"Nisem je ukradla, pa
29 19|       in ob cesti v gostilni je Hanca bogatela. Cela hiša je bila
30 19| naravnost mimo. Pa ga je videla Hanca in ga ustavila: ~"Z mano
31 19|        ne dobiš, ne," je dejala Hanca. V srcu pa je bila vesela,
32 19|      Luka je vozil še vedno, in Hanca je prodajala vino. Nekega
33 19|      hiše, lepo novo, in da naj Hanca poišče drugod kaj pripravnega.
34 19|         drugod kaj pripravnega. Hanca se ni smejala tako veselo
35 19|    Hvala Bogu! Denar je bil tu. Hanca se je mislila vrniti, v
36 19|     tudi Luki nekaj pripetilo. ~Hanca je dolgo, dolgo bolehala.
37 19|        samo on še? Samo on? Ona Hanca z bleščečimi zobmi, ona
38 26|         Luka začudeno. ~"Katera Hanca?" je vprašal slednjič. ~"
39 26|            Ne norčuj se! Katera Hanca! Pač ona, ki jih je že toliko
40 26|       Zmotila si se, Marjanica. Hanca je bila prej krčmarica." ~"
41 26|      Marjanica. "Nikoli ni bila Hanca gostilničarka!" ~"Je bila!
42 26|        Le meni veruj, če nihče, Hanca jo ozdravi! No, pojdi! Saj
43 33|        dasi je vedel, da govori Hanca v zmedenosti in se istoveti
44 33|         En svèt bi rad, mati." ~Hanca je dvignila glavo in rekla: ~"
45 33|       hladnokrvno in zanosno. ~"Hanca," je skoro kriknil sedaj
46 33|    ozdraviti noben zdravnik!" ~"Hanca," je obupoval Luka, "daj
47 33|    Sojena pa ne bo! Kaj misliš! Hanca zna vse. Ali veš, kako sem
48 33|       vedel kaj storiti. ~"Veš, Hanca," je dejal končno, "za tvojo
49 33|    Marjanica viknila v drugo: ~"Hanca! Ali si res, ali si duh?" ~
50 33|       Ali si res, ali si duh?" ~Hanca je bila res. Položila je
51 34|   Minilo je deset let. Umrla je Hanca, za Šimnom in Nežo je izginil