Chapter

 1 1 |         so se bili ustanovili tu gori, so dobro označili to rodovitno
 2 1 |          češ, blagor njim, ki so gori na toplem in varnem. ~Čim
 3 3 |      pomladi je polno dela in pa gori v gozdu je par polenčkov
 4 3 |          in tri dni je bilo čuti gori pod senco smrekovih vrhov
 5 3 |        je odvrnila zasmehujoče, "gori pod streho ti dam kot."
 6 4 |          ona? Lepo mora biti tam gori, kjer posije prvo solnce
 7 4 |        poslednje. Lepo mora biti gori sredi trate in brega, kjer
 8 4 |       zahrepenela preko vasi tja gori na Peč in popraševala, kod
 9 4 |   popraševala, kod pelje pot tja gori; in ko je doznala za pot,
10 4 |        in samo z okna je strmela gori. In čudno je bilo. Niti
11 4 |          čustvi dečka. On je tam gori doma, kako da je kljub temu
12 4 |             Pri vas je lepo, tam gori so že trobentice!" je rekla
13 4 |          onega plahega dečka tam gori, in če ga je zagledala,
14 4 |       prve mladosti hrepenim tja gori daj, daj mi kako znamenje." ~
15 4 |          obstala. "Ali ne greste gori?" je vprašala Anica. ~"Ne!"
16 5 |     Anica svoje oči in zagledala gori v oknu mej cvetočimi rožami
17 5 |         pa ne spite v oni sobici gori?" ~"Ta je za jabolka in
18 5 |          zakaj se le štuliš sem. Gori pa so postelje v neredu,
19 5 |        je vstala burno in hitela gori v svojo sobo in se vrgla
20 6 |       zopet je bilo čuti s ceste gori glas ropotajočega voza.
21 7 |        se zgrnili v cerkev. ~Tam gori na Peči pa je bil nekdo
22 7 |       goldinar s komaj še tlečo, gori omenjeno iskrico. ~Anže
23 8 |        je bila dvignila in odšla gori. Ko pa je opazila, da Katra
24 11|          začudil mesar. "Ne, tam gori ne prodajajo, in ona žena
25 11|        ne prodajajo, in ona žena gori je za deset judov in še
26 11|        Rovta." ~"Kaj si pa delal gori?" je vprašal Šime. ~"Kaj!"
27 12|         je zgodilo. Odvihrala je gori v sobo. Mej prsti je občutila
28 13|       znani poti navzdol. Visoko gori nad Pečjo v gozdu je šumel
29 15|        je na dvorišče in krenila gori proti gozdu. Spomnila se
30 19| Marjanici in govorila:  "S ceste gori sem videla luč, pa sem mislila,
31 19|          ni romal ta ali oni tja gori in molil pri sebi: ~"Daj
32 19|       parkrat orožniki pogledali gori v kočo, in se Hanca ni mogla
33 20|       slonel mož dolgo in strmel gori na razsvetljena okna, in
34 22|           Tako sem pogledal malo gori!" je rekel. Poznalo se mu
35 22|      vzela zibelko in jo odnesla gori v svojo sobo. In ko je dete
36 25|      najbolj neka pesem o Šmarni gori. V tisti mali, drobni knjigi
37 25|       biti ne more, da je v hipu gori v senožeti in da vidi doli
38 25|          Peč. Kdaj je prišla sem gori? Ali so bile prej sanje,
39 25|     deklica, in sedaj sedi tukaj gori v senožeti ob potu sredi
40 25|      Lepo jo pripelje na Peč, pa gori v sobo jo popelje. In ko
41 26|         danes! Od nekod, od vasi gori menda, je bilo čuti glas
42 27|     Tomaž se vda. Naj postopa tu gori ali doli, da le postopa.
43 27|         čutila, videča kako dete gori, in da ima koze, sprva nikakega
44 27|  privrele solze v obraz. Od srca gori se je premaknilo ono težko,
45 27|  posestvo od potoka doli, pa sem gori do hiše in še daleč gori
46 27|         gori do hiše in še daleč gori v hrib. ~"Peč!" je ponovila
47 29|          ji je bilo pripetilo tu gori. Kakor pozabljene so bile
48 29|    Jerica je pogledala še enkrat gori proti Peči in še enkrat
49 29|          drago, kar je zapustila gori. Dolgo, dolgo ni mogla odtrgati
50 29|   zazdelo, da se je pojavila tam gori izza brega senca. Jerica
51 32|       trda, in hodila je po sobi gori in doli. In venomer ji je