Chapter

 501 8 |           biti tudi jaz. Obljubim ti, da se z Anico ne bom ujedala.
 502 8 |              tega ne more reči nihče, da se nisem pehala za te, in
 503 8 |               zaupala toliko in tako, da bi se ne obrnil od nje ko
 504 8 |            vidiš drugače kot jaz!" " ~Da, rad jo imam, mati. Toda,
 505 8 |             nič in se dvignila, kakor da ji je neljubo govoriti o
 506 8 |           Mati," je dejal Juri, "vem, da vam ni prijetno govoriti
 507 8 |               tem bolj je Juri hotel, da govori. Revež ni slutil,
 508 8 |              govori. Revež ni slutil, da je igrača v materinih rokah,
 509 8 |            dejal: ~"Mati, če mislite, da morete Anici res kaj očitati,
 510 8 |           žene k srcu, in vi mislite, da vas sovraži." ~"Mar meni,
 511 8 |             meni," je odvrnila mati, "da me vidi nerada, to je zadnje,
 512 8 |             prepošten." ~"Vi mislite, da ni poštena," je komaj slišno
 513 8 |             Saj je vedela, kakšen si, da si plašen in pust." ~"Oh,"
 514 8 |            neumna," je govorila ona, "da bi kar očitno to pokazala.
 515 8 |    preplašenemu Juriju iz grla. Kakor da se srce trga v njem, je
 516 8 |              je bil ta vzklik. Misel, da je bil igrača, s katero
 517 8 |               katero je Anica igrala, da je vse laž na nji, da je
 518 8 |         igrala, da je vse laž na nji, da je bilo pri njej vse preračunjeno,
 519 8 |            pri njej vse preračunjeno, da se mogoče že nadeja, kako
 520 8 |         dejala Katra, "pa je že tako, da ga je tisti, ki ga je, ne
 521 8 |             je vprašal Juri in čutil, da mu prihaja temno pred očmi.
 522 8 |              prihaja temno pred očmi. Da, Lipe! Kolika razlika mej
 523 8 |               grabil odejo. Čutil je, da ga nekaj duši, zdelo se
 524 8 |           nekaj duši, zdelo se mu je, da mora vrisniti, da ga hoče
 525 8 |              mu je, da mora vrisniti, da ga hoče zadušiti. V hipu
 526 8 |              temna bolest; Juri čuti, da mu je bruhnil nov naval
 527 8 |              nov naval krvi v grlo in da mu gine zavest in da pade
 528 8 |               in da mu gine zavest in da pade v sivo, svinčeno meglo,
 529 11|           rečem, kakor sem premislil, da bo prodala." ~"Ti, fant,
 530 11|               koliko vina bode treba, da namoči utrujeno grlo po
 531 11|              dret, celo noč hrope tu, da človek še spati ne more." ~"
 532 11|                Pa ravno zato, ker ve, da mi ni prav, mu streže." ~"
 533 11|         sunila Anico s čajem v stran, da se je tekočina polila po
 534 11|              je zagorelo toliko jeze, da se je Anica z grozo začudila.
 535 11|              pa je pomignila mesarju, da naj sede. ~"Če spi, bo pa
 536 11|         odvrnil mesar in se pridušil, da zdaj že ne gre brez kupčije
 537 11|              za nekaj hipov z opombo, da bi kravo laže pogrešala
 538 11|            laže pogrešala ko vola, pa da naj si mesar ogleda kako
 539 11|          napravi sama, kakor ve. Samo da bo Juriju prav. Pa se tudi
 540 11|            utihnili, in čuti je bilo, da prihajajo v sobo. Res so
 541 11|            mečkal bankovce. Čutil je, da ne bo ni eden ostal v njegovih
 542 11|               In dvignil se je, kakor da hoče oditi, ali Katra je
 543 11|              Anže prebudil, je videl, da je zaspal, in se obenem
 544 11|                in se obenem domislil, da mu dolguje Šime štiri desetice,
 545 11|             obuvati čevlje, boječ se, da bi Šime ne krenil kam, in
 546 11|             rekel, v oni zeleni omari da ima?" ~"Menda," je odvrnil
 547 11|               Kaj te le more zmotiti, da vzameš denar, pa ne kupiš
 548 11|             viknila: ~"Tega ne delaj, da veš, ne pri Slavčevi, ne
 549 11|            desetice!" je viknil, tako da je Šime nehote odskočil,
 550 11|            Ali nimaš drugega dela, ko da laziš okoli voglov in vlečeš
 551 11|               je oglasil Anže, meneč, da bo bolje, če prikrije Šimnu,
 552 11|             bolje, če prikrije Šimnu, da je zaspal, "sem prišel ravnokar
 553 11|               na gorko peč. Legel je, da bi se tako lepše ogrel.
 554 11|             Anici, ki ji je pomagala, da z Nežo ni nobenega prida,
 555 11|               in pripomnila na konec, da ne razume, kako more Anica
 556 11|           same marljivosti Luko, češ, da dela samo napoto. Vendar
 557 11|              Kaj?" je vprašala Neža, "da je pometeno? "Saj res!"
 558 11|                Luki pa se je zazdelo, da leži doli ob mizi košček
 559 11|               se je zdelo Luki le to, da, dokler ni bila začela Neža
 560 11|                dasi mu je bilo jasno, da je ta neznaten papir zanj
 561 11|           neprecenljive vrednosti, in da bi bilo skoro neumno, ne
 562 11|               njo, in zdelo se mu je, da ga Neža presunljivo gleda. "
 563 11|       pretreslo, in zazdelo se mu je, da je Neža v resnici švignila
 564 11|              In zopet se mu je zdelo, da počivajo njene oči na njem,
 565 11|               pa se je zopet spomnil, da nima tobaka, da ni že davno
 566 11|              spomnil, da nima tobaka, da ni že davno okusil malo
 567 11|          žganja, in zazdelo se mu je, da mu je sam Bog poslal to
 568 11|               tem jasneje mu je bilo, da najdenega ne more vrniti.
 569 11|             nekaj hipov molčal, kakor da ne ve, kako bi začel. ~"
 570 11|             revež sem. Pa je že tako, da včasih Bog revežev ne pozabi " ~"
 571 11|              je hitel nato k zadevi, "da imam tule nekaj za priboljšek
 572 11|              govoril: "Pa sem mislil, da lahko izgubim v senu ali
 573 11|                Luki pa se je zazdelo, da bi bilo dobro, če bi pripomnil
 574 11|               In sedaj se je zgodilo, da se je vznemirila ona. In
 575 11|               ona. In Luka je opazil, da je odšla v sobo in se nato
 576 11|            radost jo je napolnjevala, da sama ni vedela zakaj. Pospravila
 577 11|          taščine sobe. Toda ravno to, da je prenesla in pospravila
 578 11|               zadoščenjem. Čutila je, da se je nekako premagala,
 579 11|              Anici. Začutila je tudi, da jo hoče boleti glava, in
 580 11|              jo hoče boleti glava, in da se ji včasih stemni pred
 581 11|              dejala Neža, "zdi se mi, da je gospodinja." ~"Da, jaz
 582 11|              mi, da je gospodinja." ~"Da, jaz sem, kaj pa je?" je
 583 11|           glavo, in Anica je ovohala, da diši iz njega vino in tobak.
 584 11|               komaj še ujela za mizo, da ni omahnila. Zdelo se ji
 585 11|             omahnila. Zdelo se ji je, da je nekdo silovito zamahnil
 586 11|           Našel sem, Bog mi je priča, da nisem vzel!" ~Zdelo se ji
 587 11|               vzel!" ~Zdelo se ji je, da ga mora nekaj vprašati.
 588 12|             ki ga ji je bil dal Luka, da mu ga shrani. Vse to je
 589 12|              to je delala pod vtisom, da ne sme niti minute dalj
 590 12|         trpeti tega denarja pri sebi, da ga mora izročiti takoj Luki.
 591 12|              in se stoprav domislila, da v temi ne najde ničesar.
 592 12|           Katra, in Anica je uvidela, da nocoj Luke najbrže niti
 593 12|         nikoli skupaj z drugimi, češ, da kot kuharica najlepše uživa
 594 12|         kuhinji, drugi pa so pravili, da jo je svoj čas užalil Tomaž,
 595 12|           svoj čas užalil Tomaž, češ, da cmoka z ustnicami. ~V sobi
 596 12|             je ozrla vanj in opazila, da gleda naravnost vanjo. Nehote
 597 12|              Anici pa se je zdelo, ko da gledajo sedaj vsi na njo.
 598 12|           glavo. Tedaj pa je slišala, da je nekdo vrgel žlico ob
 599 12|        nestrpnostjo gledal na njo, ko da čaka. "Kaj imajo z menoj?"
 600 12|            Prvi hip se ji je zazdelo, da se mora pogrezniti, ali
 601 12|              po licu. Zdelo se je, ko da je Katra prvi hip odrevenela,
 602 12|              in Anica je pričakovala, da se ženska vrže na njo. Tedaj
 603 12|            njo. Tedaj pa je začutila, da je nekdo položil roko na
 604 12|           roka prijela za komolec, in da je ta roka trda. ~"Pusti,"
 605 12|            ostudnega, se ji je zdelo, da se je zgodilo. Odvihrala
 606 12|           malo ruto. Potem je čutila, da jo boli in duši, in je vzdihovala: "
 607 12|            korakov, se ji je zazdelo, da se mora vrniti. Obstala
 608 12|             na prag. ~Zdelo se mu je, da čuje znan glas od nekod. ~"
 609 13|             POGLAVJE~Anica izprevidi, da se je prenaglila, in izve
 610 13|                Zazdelo se ji je bilo, da gre nekdo za njo. Prisluhnila
 611 13|             žarel ljutosti, ob misli, da so jo obdolžili tatvine
 612 13|               jo obdolžili tatvine in da jo je mož, mesto da brani
 613 13|        tatvine in da jo je mož, mesto da brani njeno čast, pognal
 614 13|               je prevzela, pri misli, da se bo gotovo polastila Jurija
 615 13|               ve lika skrb, ko opazi, da je odšla. "Morda je že opazil
 616 13|          spešno korakati. Kljub temu, da je bila noč temna, in je
 617 13|             nekam v trg. Sklenila je, da se obrne k nji, in kaj dalje,
 618 13|              Nocoj je edino potrebno, da pride v trg. Anica je začela
 619 13|               velik strah, pri misli, da je sedaj popolnoma brez
 620 13|          cesti. Hitela je, boječa se, da bi luči pogasnila in ne
 621 13|       napolnjevala. Čutila je obenem, da jo žeja in da je trudna.
 622 13|              je obenem, da jo žeja in da je trudna. Ti občutki so
 623 13|              so vplivali na njo tako, da je začasno ginila bolest
 624 13|            ali zdelo se ji je obenem, da leži mej sedaj in tistim
 625 13|              in tistim veliko časa in da se ni zgodilo nocoj. In
 626 13|         Stopila je na levo in videla, da je v kuhinji. Dremajoča
 627 13|            vprašala Anica. ~"Kako pa, da boste," je odvrnila ženica, "
 628 13|           Anica. ~"Bomo že napravili, da bo prav. Kaj pa," je govoril
 629 13|                Malo kuhanega vina!" ~"Da," je dejala kratko Anica. ~"
 630 13|                 Pa kar peš hodite?" ~"Da!" ~"Aha," je umoval mož, "
 631 13|              slabe, dasi ni snega." ~"Da," je odvrnila Anica. Tedaj
 632 13|       obotavljanju vdala pod pogojem, da je to zadnja igra. Anica
 633 13|          denar. "Poglejte, se mi zdi, da je prav." ~"Ali ti je kobila
 634 13|           Lipe, "je že tako. Pravijo, da gre slabo in da bo šlo vse
 635 13|              Pravijo, da gre slabo in da bo šlo vse v nič." ~Krčmar
 636 13|             že vse plačano." ~"Mislim da!" je dejal Kranjc. ~Ta hip
 637 13|               šepetaje: ~"Kako je to, da ste tukaj?" Lahka skrb je
 638 13|            bila Lipetu zelo hvaležna, da je bil prikril svoje znanje
 639 13|           onih, o katerih so pravili, da jih je bil v mlajših letih
 640 13|               Anica je našla priliko, da je pojasnila Lipetu, kaj
 641 13|             licu toliko usmiljenosti, da je niti s smehljajem ni
 642 13|             je bila umaknila zavesti, da je znanec. Pripovedovala
 643 13|              Pripovedovala je Lipetu, da se ne namerava vrniti na
 644 13|             na Peč, in ga povprašala, da li mu je znano, kje neki
 645 13|            nakar se je Lipe domislil, da je to ona, ki je odšla zadnje
 646 13|          potem je dejal: ~"Zdi se mi, da bo najbolje za vas, da se
 647 13|                da bo najbolje za vas, da se vrnete." ~"Nikoli!" je
 648 13|             in Peči!" je dejal, tako, da je zadnje besede poudaril.
 649 13|          vrnite se!" ~Zdelo se ji je, da napol ume smisel njegovih
 650 13|       njegovih besed, zdelo se ji je, da je hotel reči, da je prevzela
 651 13|              ji je, da je hotel reči, da je prevzela z dnem, ko se
 652 13|        ugodnosti in bridkosti Peči in da je njena prva dolžnost,
 653 13|               je njena prva dolžnost, da ostane zvesta prisegi, ki
 654 13|         duhovnikove, namestnika Boga. Da je ne smejo nikake težave
 655 13|           težave pri praviti do tega, da bi kršila to dano obljubo,
 656 13|            kršila to dano obljubo, in da je to najmanj, kar more
 657 13|              se na Peč. Ali ne vidiš, da je tam za te smrt. Juri
 658 13|              ta mati! Ali res misliš, da te bo trpela na Peči? Naj
 659 13|               Vrnite se. Ne bojte se, da bi se vam kdo posmehoval.
 660 13|              nasmehnil Lipe, "recite, da ste šli k sodniji zaradi "
 661 13|           človeka in ni si mogla kaj, da ne bi rekla in ga vikala: ~"
 662 13|          Anica, ki ni razumela, zakaj da je poudaril besedo "domači". ~"
 663 13|                 je dejal on mehko, ko da hoče povedati nekaj silno
 664 13|             ali se nič ne spominjate, da ste tedaj v tisti smrtni
 665 14|                Ni je mogla pogledati, da se ji ni oko razvnelo v
 666 14|               ni oko razvnelo v jezi, da je ni ozmerjala. Nekako
 667 14|              na Peči. Zdelo se je pa, da edina ona sama sebe ne pomiluje:
 668 14|           bilo toliko globokotajnega, da je Marjanica dejala nekoč,
 669 14|               ni mnogo umela o pesmi, da je Jerica res prava Jerica,
 670 14|              Jerica res prava Jerica, da se ji vsaj ne godi bolje
 671 14|             nakar je Jerica odvrnila, da vse to trpljenje še ni nič
 672 14|         prelile svojo kri za Boga, in da ona moli vsak večer, da
 673 14|               da ona moli vsak večer, da bi ji Bog dodelil enako
 674 14|               jedva dočakala večerov, da je mogla nemoteno pri slabi
 675 14|              več. Tako se je zgodilo, da je steknila v podstrešju
 676 14|               nekaj knjig, in meneča, da ne more nobena knjiga poročati
 677 14|         okolico na Peči, zdelo se je, da je skoro nečutna. ~V takem
 678 14|             prizor na njo tolik vtis, da je skoro polmrtva z drhtečimi
 679 14|              dejal, "te pa pospremim, da te ne bo strah." In odvedel
 680 14|              jaz pri tebi. Ali hočeš, da ti kaj berem?" ~Segla je
 681 14|               Anže, ne pravi nikomur, da sem bolna, dali bi me od
 682 14|               misel mu in želja taka,~da poslal je svate svoje:~Jezdite
 683 14|               To mi v glavo iti noče,~da bi z vami zasedlala,~revna,
 684 14|            sedlo meč je tašča skrila,~da bi Bredo umorila. ~Anže
 685 14|           Luka, "to preide; dobro je, da leži." In starec je sedel
 686 14|               mu je toliko zasmilila, da je moral pogledati v stran,
 687 14|           pripomnil: ~"Ni bilo dobro, da sem čital." ~"Kaj si bral?"
 688 14|                 Anžetu se je zazdelo, da je nekje nekdo zaškripal
 689 14|          zgodilo z njim, čutil pa je, da je silno slab, in glava
 690 14|               ga je bolela tako hudo, da je s težavo prenašal luč.
 691 14|             luč. Ko je Katra opazila, da se je sin zavedel, je začela
 692 14|            sirota! Oh, in sem vedela, da bo ona tvoja poguba. Saj
 693 14|             od nje!" ~Juriju je bilo, da mu poči srce. S silo je
 694 14|             silo je stisnil za odejo, da ne izgubi zavesti. Potem
 695 14|         rokama, in Katri se je zdelo, da se trese od notranjega ihtenja. ~"
 696 14|               oko, resno in jasno, ko da jo svari in prosi. Ali Katra
 697 14|           mislijo skozi neko temo, ko da beži pred nečim. In vendar
 698 15|               se, in storila bi greh, da se ne bi vrnila. O Juri! ~
 699 15|              Peči, toda meni ni dano, da bi se vrnil. Ti pa si tam
 700 15|         maloverna, Anica! Ali ne veš, da je treba bolesti in je treba
 701 15|         prestolov? Ali si pa slišala, da se je katera njih do smrti
 702 15|          svojo usodo? Ali si slišala, da se je odrekla dedna kraljica
 703 15|              tako, in božja volja je, da ostaneš na Peči do svoje
 704 15|             je bila prišla na Peč, ne da bi bila zapazila, kako jo
 705 15|               sodnije radi one kraje, da sodnija dokaže, kdo je kriv." ~"
 706 15|            pametno storili. In pa to, da ste prišli nazaj! Oho, pa
 707 15|           nazaj! Oho, pa smo mislili, da je šla od hiše, naša nevesta,
 708 15|          njegovih očeh nekaj veselja, da je ona tu. Vendar pa je
 709 15|           premislila in se vrnila!" ~"Da," je odvrnila z rahlo vznemirjenim
 710 15|            obrisala solze. Čutila je, da ne more pripovedovati vsega,
 711 15|                Njemu pa se je videlo, da bi rad še kaj več vedel.
 712 15|               vstala in šla, misleča, da je hud na njo. Začutila
 713 15|          glavi. In dolžeča sama sebe, da je šla sinoči in povzročila
 714 15|               je mislila, "in poreče, da sem kriva jaz!" In zopet
 715 15|           ganem več. O Bog, samo daj, da bi še ozdravel, daj, da
 716 15|               da bi še ozdravel, daj, da ozdravi!" In obupajoča in
 717 15|               je ozrla žena na Anico, da je Anici zatrepetalo srce.
 718 15|             mračno. Anica je opazila, da je noče niti pogledati.
 719 15|               je gledala mimo nje, ko da ni Anice v sobi. Anica je
 720 15|           Razumela je taščo. "Praviš, da ti je žal. Toda tega ti
 721 15|               Anica taščo; čutila je, da je brez vse moči, in iskala
 722 15|              ji." ~"Ali moreš tajiti, da nisi bila z Lipetom?" je
 723 15|                Videla je tedaj Anica, da mož nemirno grabi z roko
 724 15|          Povej, no, potem še to, kako da nisi ostala pri njem. Zakaj
 725 15|         blaznim smehom motrila taščo. Da je čutila vsaj nekaj moči,
 726 15|               Juri, ali moreš trpeti, da govori tako?" ~Grobna tišina
 727 15|              orožnike. Neža je rekla, da se obesi raje. Lepo vas
 728 15|             Sama je povedala in tudi, da je nalašč pustila v sobi
 729 15|             prosila, naj vas prosiva, da ji odpustite in molčite,"
 730 15|              Jerica sva ji obljubila, da bova molčala." ~Lahka žalost
 731 15|             je opazila stoprav sedaj, da je bled. ~"Ali si bolan,"
 732 15|              si bolan," je vprašala, "da si bled?" ~"Ne," je odvrnil, "
 733 15|               kaj bi se bilo zgodilo, da ni prihitel Anže za njo,
 734 15|              opazil klečočo in meneč, da se mu sanja, iztegnil roko
 735 15|               ti moram povedati, zato da boš vedel, da nisem bila
 736 15|          povedati, zato da boš vedel, da nisem bila nezvesta, Juri!
 737 15|              bi ti umrl, ti obljubim, da ne vzamem nikogar več. Juri,
 738 15|            telo. Toda ona je mislila, da je to izraz veselja, in
 739 15|          molčiš?" Stoprav je opazila, da leži nepremično. Prižgala
 740 15|             je čez dvorišče pogledat, da li ne prihaja že Anica,
 741 15|          godrnjala je sama zase, češ, da ni v celi hiši človeka,
 742 15|              hiši človeka, ki bi šel, da mora sirota sama hoditi
 743 15|              pomislila in se trudila, da razbere uro na vaškem zvoniku.
 744 15|               Tedaj se ji je zazdelo, da čuje Jurijev glas. ~"Marjanica,
 745 15|             Tedaj pa se je domislila, da je vendar nemogoče, da bi
 746 15|                da je vendar nemogoče, da bi jo bil ogovoril Juri,
 747 15|          Stopila je k oknu in videla, da leti Marjanica v divjem
 748 15|                Šele sedaj je opazila, da je prazna. Nepopisen strah
 749 15|              koraku je odrevenela, ko da je ugledala gorečo Sodomo.
 750 15|           Tedaj pa je Anica spoznala, da je oblit tudi po beli srajci
 751 15|              srajci od teh žarkov, in da je oblita bela stena in
 752 15|          slišiš?" ~Tedaj je začutila, da drži v roki košček papirja.
 753 15|         svojega moža in je čitala, ne da bi umela, kaj čita: "Prekličem..." ~
 754 15|            Anica ko otroci in čutila, da plove nekam v neznano. Nekam
 755 16|           tako žalostno, tako tožeče, da bi bilo človeka skoro groza
 756 16|           nekake vrste zadoščenje, ko da izpolnjujejo svojo službo,
 757 16|               In tedaj se je zgodilo, da se je tem bajeslovnim bitjem
 758 16|             si bil mislil; se mi zdi, da je bilo kakor včeraj, ko
 759 16|         poroki. Kdo bi si bil mislil, da ga bomo tako kmalu kropili,"
 760 16|               mrliče, ni bilo videti, da ti prizori vplivajo kaj
 761 16|             je zasladkala Atropos, ko da z vidnim veseljem predstavlja
 762 16|             deje Cilika in se spomni, da ji je dolgovala tri funte
 763 16|             surovega masla in sklene, da zmoli za njo trikrat troje
 764 16|        vzdihne Recljeva in se spomni, da je malo manjkalo, da ni
 765 16|          spomni, da je malo manjkalo, da ni bil postal svoj čas njen
 766 16|           zelo želel. In sklenila je, da moli zanj skozi tri tedne. ~"
 767 16|              po steklenici z žganjem, da poplakne ginjenost, in nato
 768 16|             nato so odšli vsi štirje, da napravijo oder in prižgo
 769 16|            obraz. In ker je začutila, da se ji tresejo noge, se je
 770 16|             strmela je nepremično, ko da mora in ne sme obrniti v
 771 16|              sme obrniti v stran oči, da ne zamudi znamenja, češ,
 772 16|              ne zamudi znamenja, češ, da ve, kako je prišla in bi
 773 16|             strahu. Zdelo se je samo, da se ji je nekaj pripetilo,
 774 16|             nenavadnega. Ali kaj? No, da, mož ji je umrl, Juri je
 775 16|           zalile lice, in pustila je, da so tekle nezadrževane. In
 776 16|            neponehujoča in brez nade, da odleže. Tudi solza ni bilo,
 777 16|             Nočem, nočem!" Ni hotela, da bi jokala, in je morala.
 778 16|               jokati, ker se je bala, da dela s tem nekaj napačnega.
 779 16|               ga bom sama pila! Seve! Da bom opletala po kuhinji,
 780 16|               opletala po kuhinji, ko da Neža ne pobije dovolj posode,
 781 16|               veste, ljubi moj otrok, da ste mati! I seveda no, kar
 782 16|              bila tolažila Marjanica, da se ni zjokala sama. Nato
 783 17|          bogvedi, saj niti res ne bo. Da bi ji ne bil nič zapustil,
 784 17|              pravic! Kaj bo to! Kakor da jih že nima vsaka nevesta,
 785 17|        Marjanica odlašala in dvomila, da li je res to, kar govore
 786 17|               govore o testamentu, in da li hoče in sme govoriti
 787 17|               vendar toliko osmelila, da je vprašala Anico: ~"Kaj
 788 17|            tem, je slednjič sklenila, da ji prihodnje jutro vse pove.
 789 17|             je postala nezaupna, češ, da jo je morda tudi desno uho
 790 17|      nezadovoljna sama s seboj, kakor da je napravila veliko neumnost.
 791 17|            zavesti in domislila tako, da, ali Anica ni nje umela,
 792 17|           umela, ali pa ona ne Anice. Da pa bi Anica mogla vedeti
 793 17|             bila legla in je mislila, da bode to ali Marjanica ali
 794 17|              jo držeč za roko, kakor, da mu ne pobegne, je stal hlapec
 795 17|               govoriti: ~"Vi mislite, da vas sovražim. Pa to ni res.
 796 17|       prijatelj sem, zato sem prišel, da vas opozorim na nekaj, kar
 797 17|         kričim!" je dejala in čutila, da se trese od jeze in strahu.
 798 17|             Tomaž s toliko resnostjo, da Anica sama sebi ni verjela,
 799 17|           Tomaž. "Prisežem vam lahko, da je res. Vaš mož je napravil
 800 17|          napravil oporoko, toda tako, da bi bilo za vas bolje, da
 801 17|              da bi bilo za vas bolje, da ne bi izvedeli nikoli. Pa
 802 17|            Imejte pamet! Ali mislite, da Katra spi? Ona bo delala
 803 17|             bo delala na vse kriplje, da vas požene s Peči. Vi ste
 804 17|             je bila sedaj prepričana, da Tomaž ne laže. Ob enem pa
 805 17|          navdajala s tolikim strahom, da ni vedela skoraj, o čem
 806 17|          boste drugače, če vam povem, da morem postati preje gospodar
 807 17|                je govoril on dalje. ~"Da, lažje kot vi. Kadar Katra
 808 17|           izvede. In tako je izvedla, da vas mož v oporoki skoro
 809 17|              oporoki skoro omenil ni, da je odločil svoje premoženje
 810 17|            mož tega ni storil. On ve, da sem mati! On je vedel!" ~"
 811 17|             sem mati! On je vedel!" ~"Da," je odvrnil Tomaž, "tega
 812 17|             tašča. Ali zdaj verujete, da bi znala napraviti tudi
 813 17|            obraz. Prepričana je bila, da govori resnico, in ni dobila
 814 17|           njemu. In vendar je čutila, da bi bila manj v strahu, če
 815 17|        obrazom na posteljo in čutila, da ji polje kri v obraz, ko
 816 17|              ji polje kri v obraz, ko da je omadeževana in onečaščena.
 817 17|           čutila sedaj in drhtela, ko da je vsa blatna in onečaščena,
 818 17|          izključno samovoljne pogoje, da se je zazdelo besedilo iste
 819 17|               resnici se je pokazalo, da ta zapuščinska zadeva še
 820 17|           Nadalje je bila tudi točka, da izgubi Anica v slučaju otrokove
 821 17|          otrokove smrti in v slučaju, da se v drugo poroči tu je
 822 17|             pri tem je Katra opazila, da se je obrnil proti Anici. ~
 823 17|         ničesar. Temna sramota, kakor da je tako postopanje od Jurija
 824 17|               Jurija zaslužila, kakor da ni izpolnjevala svojih zakonskih
 825 17|            zakonskih dolžnosti, kakor da je rajnemu možu prelomila
 826 17|           zvestobo, se ji je zazdelo, da zveni iz besedila oporoke.
 827 17|             je čula pripomniti Katro, da se ji zdi, da tu ni nobene
 828 17|       pripomniti Katro, da se ji zdi, da tu ni nobene nejasnosti,
 829 17|              ni nobene nejasnosti, in da je bil Juri, kolikor ona
 830 17|               ve, vselej prepričanja, da je za Peč in vse najbolje,
 831 17|               za Peč in vse najbolje, da gospodari ona, Katra, tedaj
 832 17|              planila in dejala Anica, da to ne more biti res, in
 833 17|               to ne more biti res, in da ona marsikaj ve in misli,
 834 17|             marsikaj ve in misli, kdo da je vtepel Juriju gotove
 835 17|             vrnili, Katra z zavestjo, da je odslej ona gospodinja
 836 17|            žalost jo je navdajala. Ne da bi se čutila zapostavljeno
 837 17|               venomer mučilo: zavest, da ji mož ni zaupal. ~"Kaj
 838 17|            Zakaj sem ti pa obljubila, da se ne bom možila? Morda
 839 17|             radi lepšega? Hotela sem, da umrješ mirno in mi veruješ
 840 17|            ženo in svojega otroka. To da, kakor hočeš. Zatekla se
 841 17|            nji, zjasnilo se ji je, ko da je šinilo naenkrat sto solnc
 842 17|            njegovo smrt. Čakal jo je, da pride. V groznem strahu,
 843 17|              pride. V groznem strahu, da je prepozno izprevidel krivico,
 844 17|              delal, je prisilil telo, da ga je doneslo v njeno sobo
 845 17|          zmoti, podšuntan. Prekličem, da bom umrl mirno, in ne bo
 846 17|               k njemu in mu povedala, da naj spi mirno!" ~Deklica
 847 17|               spustila po bregu doli, da obišče možev grob. S silo
 848 18|               se skoraj ni mogla, kaj da je bilo z njo popoldne,
 849 18|             bilo z njo popoldne, čemu da so jo bili spravili v posteljo.
 850 18|              je doli v kuhinjo, tako, da se je je Marjanica zelo
 851 18|            Toda Anica jo je pomirila, da ji ni nič, da se hoče samo
 852 18|               pomirila, da ji ni nič, da se hoče samo malo ogreti.
 853 18|           čaja. Anica je sama čutila, da je slaba, in odšla kmalu
 854 18|               čaja ter jo odela, češ, da naj se spoti. Obsedela je
 855 18|            počuti slabo, ji zabičala, da naj jo le pokliče, če bi
 856 18|                Nato pa je odšla, češ, da se na Nežo ni zanesti, potem,
 857 18|               so postajali tako hudi, da je Anica komaj še molče
 858 18|               in Anica si je mislila, da mora biti že pozno. Najbrže
 859 18|              je začela Anica misliti, da li ne bi bilo dobro, da
 860 18|               da li ne bi bilo dobro, da pokliče Marjanico. In res
 861 18|             luč. Tedaj pa je opazila, da so vrata v njeno sobo rahlo
 862 18|            tej temi se ji je zazdelo, da vidi dvoje oči, uprtih nepregibno
 863 18|        naslednjem trenutku je videla, da se vrata odpirajo, in stoji
 864 18|           tistem hipu se ji je zdelo, da sliši zamolkel udarec, in
 865 18|             nekoliko k zavesti s tem, da mu je vrgel škorenj v hrbet,
 866 18|               pred Aničino sobo, tako da skoro nihče niti slutil
 867 18|               je vstal in se mrmraje, da bo Katri povedal dve ali
 868 18|              pod lopo samega s seboj, da je pijanec, in da se mu
 869 18|              seboj, da je pijanec, in da se mu prav godi, če ga ne
 870 18|            ljubi Bog, saj sem vedela, da bo nekaj. Sem vedela, da
 871 18|              da bo nekaj. Sem vedela, da je bolna, sirota. Saj ni
 872 18|                če je pa tako pri nas, da se Bog usmili." In z Jerico
 873 18|      Marjanica je s skrbjo pomislila, da je to prva noč, in da jih
 874 18|      pomislila, da je to prva noč, in da jih bo še mnogo in hujih,
 875 18|              bo še mnogo in hujih, in da se tedaj obrne na bolje
 876 18|                Vsi na Peči so vedeli, da bo prihodnja noč odločilna. ~"
 877 18|              mislila Marjanica, in ko da ji umira lastna hči, je
 878 18|        polaščala čudna tesnost, in ko da govori nekaj tako skrivnostnogroznega,
 879 18|             Tudi njemu se je zazdelo, da je rekel preveč in izkušal
 880 18|        izkušal popraviti. ~"Ne misli, da je radi mene, ne. Pa če
 881 18|              Zmajala je z glavo, češ, da ne mara, da bi se mu smilila.
 882 18|               glavo, češ, da ne mara, da bi se mu smilila. Toda fant
 883 18|               In ob enem je začutila, da je tudi ona lačna in nekako
 884 18|             bi bila morda še zbolela, da se ni včasih nekako nezavedno "
 885 18|             prišla. Zakaj kljub temu, da je bil Anže lačen, ne bi
 886 18|                In tako se je zgodilo, da je prišla Marjanica in videla
 887 18|             in vrel. In tako je bilo, da je čutila živina v hlevu
 888 18|             in Anže, ki ni imel časa, da gre in pristavi svoj piskrc
 889 18|              iz starih računov, zakaj da je bil prišel mlin pod zlo,
 890 18|               li morda klicalo v nji, da ni bilo vse prav, kar je
 891 18|              prizadela nevesti s tem, da jo je obdolžila za tatico?
 892 18|             ni od prvega hipa vedela, da Anica ne more biti kriva?
 893 18|              to popravila? Ali ne ve, da je bila ukradla Neža? Kaj
 894 18|               zopet je sedla za mizo, da bi pregledovala račune.
 895 18|               stresla se je ob misli, da morda jutri zjutraj ne bo
 896 18|           bodi odkritosrčna in povej, da tega čakaš težko. Naj umrje,
 897 18|               čakaš težko. Naj umrje, da bo mir. Nikoli je nisi ljubila,
 898 18|            lahko ozdravi. Kaj, vidiš, da si postala nemirna? Torej
 899 18|            Povsod vse sivo, vse sivo, da ščemijo oči. In noge se
 900 18|               mora venomer naprej. O, da bi se oddahnila, da bi se
 901 18|                O, da bi se oddahnila, da bi se mogla oddahniti. Toda
 902 18|               ustnice je bilo videti, da se pregibljejo. Marjanica
 903 18|             tem hipu ni ne pomislila, da je to čudno, da stoji v
 904 18|            pomislila, da je to čudno, da stoji v tej uri beračica
 905 19|     skrbipolen obraz je bil jasen, ko da se je zgodil velik čudež.
 906 19|          Preveč pelina, pa ne de nič! Da le moč da." In potegnila
 907 19|               pa ne de nič! Da le moč da." In potegnila je še krepek
 908 19|            daj ji no, daj, saj vidiš, da umira, daj ji, kar veš,
 909 19|               umira, daj ji, kar veš, da jo ozdravi!" je govorila
 910 19|           genila. Prepričana je bila, da Hanca reši Anico. Saj še
 911 19|               Saj še ni bilo slišati, da bi Hanca ne bila koga ozdravila.
 912 19|              Mnogokrat se je zgodilo, da so jo poklicali, in je prišla.
 913 19|            navadno so tedaj povedali, da je rekla Hanca tako in tako.
 914 19|           Nasprotno pa se ni slišalo, da bi oni ne ozdravel, ki se
 915 19|               Ni ga bilo skoro tedna, da ni romal ta ali oni tja
 916 19|            molil pri sebi: ~"Daj Bog, da jo najdem doma!" Mnogokrat
 917 19|           potrt nazaj. Zadnje upanje, da reši Hanca bolnega, je tedaj
 918 19|            vrnem. Zgodilo se je celo, da je prišel isti človek dvakrat,
 919 19|             se bili zmenili v toliko, da puste Hanci v koči toliko
 920 19|              toliko in takih znamenj, da bi prišla, kadar se vrne
 921 19|               Tedaj pa se je zgodilo, da so zadnje čase prihajali
 922 19|              Nasprotno se je zgodilo, da je marsikdo tarnal: Hanca
 923 19|           sedela nenadoma na Peči, ne da bi se je bil kdo nadejal. ~
 924 19|               Marjanica in v zavesti, da se to vse godi kakor pri
 925 19|               godi kakor pri čudežih, da je zdaj vse dobro, se je
 926 19|               pred se in samo čakala, da bo segla Hanca v žep in
 927 19|              bolj, ob enem je čutila, da ji je zaspala noga. ~Hipoma
 928 19|            ali videti je res bilo, ko da ponehuje vročina. Hanca
 929 19|               trgu sledili, ne maram, da bi me prijeli še enkrat." ~
 930 19|             zdelo tako čudno. Videča, da Anica res pokojno leži in
 931 19|             je Marjanica čudila, kako da je bila Hanica zaprta. Zakaj
 932 19|            naj jo zapro? Sklenila je, da jo povpraša poprej, ko pojde
 933 19|          steklenico pelinovca v ruto, da bi imela po poti vsaj za "
 934 19|          rekla Hanca: ~"Nič ne pravi, da sem bila tu." ~"Zakaj?"
 935 19|             je dejala ona, "so rekli, da sem zastrupila mlado Sredkovo
 936 19|              zaprli v norišnico, češ, da sem neumna. Jaz, pa neumna."
 937 19|              mož plaho ozrl in videl, da gleda žena sredi ceste stoječa
 938 19|               je Marjanica domislila, da ji je Hanca prepovedala
 939 19|             skomiznila z ramama, češ, da ne razume, o čem govori
 940 19|                se ga je otresla, češ, da ga ne sliši. In tako ga
 941 19|             dolgo. In zdelo se je, ko da se stresa njegovo staro
 942 19|              njegovih očeh in slišal, da je bil prav v bližini, šepetati
 943 19|                njena mati," in videl, da mu je bilo dano pogledati
 944 19|            ropar, ki mu vest spati ne da, ali ko apostol, ki je trikrat
 945 19|             Prav tedaj se je zgodilo, da se je oglasil domači petelin,
 946 19|                in ga ni bilo voznika, da ni ustavil pri "Hanci". ~
 947 19|             tudi Luka. Vsi so vedeli, da je Luka samostojen mož,
 948 19|               je Luka samostojen mož, da ima hišo in premoženje,
 949 19|               se. Tako se je zgodilo, da je Luka ponajveč vozil sam
 950 19|            Toda mati je videla sedaj, da je zelo, zelo rdeča. ~"Aha,"
 951 19|          govoriti. ~Pa se je zgodilo, da so tedaj pričeli graditi
 952 19|               in mrmraje nekaj kakor, da Hanco dobro pozna, je sedel.
 953 19|           razvezal jezik. Povedal je, da je gospodar male obrti,
 954 19|               je gospodar male obrti, da gre kupčija dobro, posebno
 955 19|                posebno vozarjenje, in da je vse prav, če bi človek
 956 19|              in potem je prišlo tako, da so se zmenili, da se Luka
 957 19|               tako, da so se zmenili, da se Luka vzame z Jerico. ~"
 958 19|               srcu pa je bila vesela, da ji je šlo vse tako lepo. "
 959 19|              Ne dobiš je, ne. Misliš, da bom jemala deklo, kaj? Ne
 960 19|              iz mesta, izkazal Hanci, da je prešla hiša ob cesti
 961 19|               cesti v njegovo last in da hoče sam sezidati mesto
 962 19|             nizke hiše, lepo novo, in da naj Hanca poišče drugod
 963 19|              pivnico. Spomnila se je, da je bil že pozno zvečer prišel
 964 19|             bankovcev. Bog vedi, kako da je pozabila vzeti denar
 965 19|              tistem hipu je začutila, da je za njo zaškripal pod.
 966 19|          zavest. ~Tako se je zgodilo, da je par mesecev zatem izginila
 967 19|               in pomogel in obljubil, da se vrne kmalu in tedaj,
 968 19|               se vrne kmalu in tedaj, da bo poroka. Jerica se je
 969 19|             Tedaj niti sam ni mislil, da jo vidi zadnjič. Kdo ve,
 970 19|          stari Sirk, pa goni in goni, da z vozništvom ne bo nič več.
 971 19|        železnica je tudi tu, ni vere, da ne bo šlo slabo. Denarja
 972 19|               Sirk je eden. Drugo je, da ima hčer. Ni vsakdo tako
 973 19|        katerem ji je obrazložil Luka, da s poroko še ne gre tako
 974 19|          poroko še ne gre tako naglo, da je treba tega in onega. ~
 975 19|                 Govoril je o sebi, ko da govori o tretji osebi. Deklica
 976 19|         dekletu in jo sunila v hrbet, da se je dekle opoteklo: ~"
 977 19|             nič. Luka je stopical, ko da se ni zgodilo nič, po stopnicah
 978 20|       odvrnila: ~"Je ni še, ne. Pa če da Bog tako vreme, ne bo dolgo
 979 20|             jedli. Je že lepo od vas, da ste tako lepo ozdraveli.
 980 20|           revše. Ljubi Bog, daj, daj, da naj malo pride prej k moči."
 981 20|              prav nič ne mudi. Se jih da naplesti v vasi. Pa je že
 982 20|           vasi. Pa je že lepo od vas, da že zdaj mislite na vse to.
 983 20|        brisati oči. Ko pa je opazila, da se je Anica vznemirila,
 984 20|              v stran in letela v vas, da se je le kadilo za njo. ~
 985 20|               in zdelo bi se človeku, da spi. Pa ni spal. Ne, toda
 986 20|           Potem se je ozrl ali videč, da ni nikogar pod lopo, je
 987 20|                 Pa je hotela nesreča, da je bil Anže baš danes na
 988 20|              ugotoviti svojo pravico, da se sme greti za ognjiščem,
 989 20|                ko se je bil domislil, da je to jutro posebne vrste
 990 20|               posebne vrste jutro, in da če Tomaža luna trka, so
 991 20|             je odkimala z glavo, češ, da naj molči. Nekaj hipov je
 992 20|              silno tesno pri srcu. Ko da je šinil spomin mimo njegove
 993 20|               umrla! Anže je začutil, da mu silijo solze v oči, in
 994 20|       zaupanja. Anžetu se je zazdelo, da čita njene misli: "Res je,
 995 20|            molitve in se začudila, ko da sta sanjala. ~* * * ~Okna
 996 20|               so bila skrbno zastrta, da je bilo dodobra mračno.
 997 20|             zdravili. In zdelo se je, da se je žarek čutil užaljenega,
 998 20|             In za hip se je zdelo, ko da hoče bolnica res zagrabiti
 999 20|             čustvo po vsem telesu, ko da leži v jami samih rjavosivih
1000 20|              Krog in krog šumenje, ko da ji počiva glava v uljnjaku,