Chapter

1001 20|            odprla oči, ali zdi se ji, da ni treba odgovoriti. Nekaka
1002 20|           Anica, božji otrok, recite, da boste pili!" kliče Marjanica
1003 20|             žejna, žejna, tako žejna, da bi skoro piti ne mogla.
1004 20|              ne mogla. Zdaj je bolje. Da bi le še mir dali. Ali,
1005 20|               bi hotela pritožiti se, da ne posvarijo čevljarja,
1006 20|               je gotovo še zelo všeč, da ji more prizadevati sitnosti.
1007 20|             minuti. ~In Anici se zdi, da drži to svoje srce v roki.
1008 20|             zakaj ne stopi? Ali čaka, da se sodnik-zdravnik obrne
1009 20|             mirno, dostojanstveno, ko da se ni zgodilo nič. In zdaj
1010 20|        zdravnik pred njo in ji pravi, da naj pošlje takoj v trg,
1011 20|           Toda sedaj se ji zdi zopet, da je še, in odpre oči. ~V
1012 20|             Odkod te oči? Anica čuti, da je je skoro strah. In sedaj
1013 20|            ali ona uliva dalje, in ko da se ji trese roka, se zdi
1014 20|        izročena tašči. In Anica čuti, da je Katra razmaknila z robom
1015 20|            pije, pije. In Anica čuti, da pije smrt, smrt. "Ti si
1016 20|        trenotki. "Kaj sem ji storila, da mi streže po življenju,"
1017 20|      življenju," misli Anica in čuti, da se skoraj onesvešča vsled
1018 20|            tam nekdo? Ali ni to Luka? Da, Luka je. O Bog, torej je
1019 20|                  Molči!" vikne Katra, da Luka odstopi za korak. In
1020 20|          smeje hripavo. Anici se zdi, da se hoče vreči na brata. ~"
1021 20|        posteljo. Anica pa je mislila, da se je stoprav prebudila
1022 20|             to je prišlo. Oh, Bog ve, da bi bila umrla od strahu.
1023 20|               pa bi bil kmalu sirota, da vas ni Bog rešil. Pa ne
1024 20|                 zakaj si me spomnila, da nima očeta!" ~In ženi ste
1025 21|                Rešili so se jih tako, da so imenovali mlademu gospodarju
1026 21|             ki je znal govoriti tako, da sta ga komaj "gospod" in
1027 21|               ta dva sta bila mnenja, da je Pušar vrlo razumen mož.
1028 21|                Zgodilo se je pa tudi, da se ga je revež ta ali oni
1029 21|             pri Pušarju. Tedaj ne le, da ni dobil vina, temveč ga
1030 21|          zdobra še pripravil do tega, da je mož lepo odšel domov
1031 21|               priliki sodnik zatrdil, da je to nekako priznanje od
1032 21|         odgovornost na se in sklenil, da si v prihodnjih dneh ogleda
1033 21|             bom jaz, in bom in nočem, da bi mi kdo gledal v račune." ~
1034 21|               Komaj se je zadrževala, da je ohranila navidezno mirnost,
1035 21|                ali je davek poravnan, da je treba zavarovati hleve
1036 21|           rekla, toda Pušar je dejal, da se delavec dobi, kadar je,
1037 21|            delavec dobi, kadar je, in da ne gre, da bi Tomaž, ki
1038 21|               kadar je, in da ne gre, da bi Tomaž, ki sicer veliko
1039 21|              samo nadzoroval, temveč, da prav lahko opravlja žago.
1040 21|        njegovem domovanju. Čutila je, da je potrebno, da govori z
1041 21|            Čutila je, da je potrebno, da govori z njim. Nekako zapuščeno
1042 21|           preje mu je bila pomignila, da naj jo čaka. In res jo je
1043 21|                Hlapec je zamahnil, ko da je užaljen z roko, rekel
1044 21|          nadaljevala Katra in videča, da ji Tomaž ne misli naliti
1045 21| dostojanstveno, dasi se mu je videlo, da se je dokaj otresel zapeljivosti
1046 21|               skoro zlobno. ~"Misliš, da se kdaj šalim?" je odvrnila
1047 21|              Katra je bila primorana, da govori dalje: ~"Glej, Tomaž,
1048 21|            Zdaj je še slabše, namesto da bi bilo bolje." ~Prikimal
1049 21|              je bil tu. Kaj je treba, da se vtika tuj človek v moje
1050 21|              pravi," je hitela žena, "da mi gre vse narobe. In to,
1051 21|             In to, Tomaž, to me jezi, da bi zbesnela. A ti ne deš
1052 21|           lepo te prosim, ali misliš, da sem taka, da me boš dražil?
1053 21|              ali misliš, da sem taka, da me boš dražil? Ali je to
1054 21|            glavo. "Pa saj ste vedela, da bo prišlo tako, in kar zadušiti
1055 21|           Katro. Toda ona je mislila, da ga istotako jezi razmerje,
1056 21|             Počakati! Saj rada čakam, da bi le dočakala. Pa to je,
1057 21|               Pa to je, to! Ta strah, da je vse zaman, da bom čakala
1058 21|               strah, da je vse zaman, da bom čakala zastonj." In
1059 21|             na njo. Ona pa je čutila, da mora govoriti. Preveč je
1060 21|               govorila, "ali veruješ, da nisem bila še nikoli srečna?
1061 21|             morem zaupati? Zdi se mi, da ti smem. Povej mi po pravici,
1062 21|              nisi tudi ti onih misli, da sem brez srca? Ali nisi
1063 21|            sem. In to ni nič čudnega, da si mislil. Saj je morda
1064 21|           kakor ljubijo druge matere. Da, tako ga nisem ljubila.
1065 21|          Tomaž, ali nisem rekla prej, da še nisem bila srečna. In
1066 21|               brat sta me zbarantala, da sta rešila premoženje. Ali
1067 21|              Peč. Moj mož ni bil tak, da bi si bil priboril mojo
1068 21|                Tedaj sem mu povedala, da mu nisem nič dolžna in mu
1069 21|        pokazal tisto trdno odločnost, da se hoče ženiti." ~"Kar je,
1070 21|             dejala Katra, "ti misliš, da bi se mi ne mogla? Ti,"
1071 21|           gledaš. In glej, zdi se mi, da bi mogla tudi tebe sovražiti.
1072 21|               bil skoro užaljen, češ, da bi še krompirja ne znal
1073 21|            podobna, le to je drugače, da imam jaz očeta, ti ga pa
1074 21|                mati". Pa sem slišala, da govorita o meni." ~"In kaj
1075 21|           zanimal dečko. ~"Sta rekli, da sem sirota, da sta mi umrla
1076 21|             Sta rekli, da sem sirota, da sta mi umrla oče in mati,
1077 21|              mi umrla oče in mati, in da je križ z menoj. Da je bila
1078 21|                in da je križ z menoj. Da je bila moja mati zelo lepa
1079 21|           bila moja mati zelo lepa in da je imela bogatega ženina,
1080 21|         ženina, pa jo je zapustil, in da je nato moja mati vzela
1081 21|         Govorila je, kakor otroci, ko da čita. Anže je vedel, da
1082 21|               da čita. Anže je vedel, da težko razume, kaj pripoveduje. ~"
1083 21|             je rekla naša gospodinja, da tistega ženina pozna, in
1084 21|              tistega ženina pozna, in da naj ji moja "mati" da mene.
1085 21|              in da naj ji moja "mati" da mene. In tako sem prišla
1086 21|               samostan pojdem!" ~"Ah, da, ti hočeš biti svetnica!"
1087 21|           svetnica!" je dejal fant. ~"Da," je dejala deklica, "kaj
1088 21|        stiskal Jerici roko. Čutil je, da se ji trese. ~"Kako je še
1089 21|               Tedaj pa se je spomnil, da ji je mislil povedati še
1090 21|           kako", tedaj je videl Anže, da je še preotročja in v tej
1091 22|               in to je kar tako lilo, da Šime ni vedel ali naj beži,
1092 22|             ali naj počaka. "Pa reci, da ni res, pa reci, če moreš,
1093 22|               res, pa reci, če moreš, da lažem, hudovernik ti, hinavec
1094 22|      zapravljal, ti si meni obljubil, da me vzameš. Pa si se zmenil
1095 22|          zbuditi v dekli prepričanje, da je užaljen in da se je ne
1096 22|         prepričanje, da je užaljen in da se je ne boji. ~Neža pa
1097 22|          neumna koza sem jaz, in kako da letam za moškimi. Povej,
1098 22|             rekel. Jedert je slišala, da veš. Kaj? Si se hotel prikupiti
1099 22|              ti je kupila čevlje. Oh, da mora biti tako neumna! Ji
1100 22|             ti jih le kupuje, naj. Pa da bi bolje naredila, da bi
1101 22|              Pa da bi bolje naredila, da bi jih vrgla v vodo. In
1102 22|            vodo. In tudi to ji povem, da si bil že zaprt. Naj te
1103 22|              Naj se ji smejejo druge. Da veš. Tako bom naredila,
1104 22|               veš. Tako bom naredila, da si boš zapomnil kozo." ~"
1105 22|               Kaj kvante! Pa prisezi, da ni res, prisezi, če moreš.
1106 22|              za drugo ni na svetu, ko da dela sovraštvo. Pa ji veruj!"
1107 22|              ropar, ti, Judež, ti. O, da sem morala biti tako neumna,
1108 22|              in besed, ki bi jih bil, da jih je videl pastirček Prešeren,
1109 22|               svojega srca in misleč, da je treba Šimnu ko šibkejšemu
1110 22|          nogah in ga pognala v Šimna, da mu je preparal srajco na
1111 22|             je vrgel grablje za njim, da so se zlomile. ~"Ali ti
1112 22|            ali smo hlapci?" ~"Mislim, da hlapci!" je odvrnil Šime. ~"
1113 22|              hladno in temno je bilo, da je mogel mali spati. ~Da
1114 22|              da je mogel mali spati. ~Da je našel Pušar Katro, mu
1115 22|              rekel. Poznalo se mu je, da je v zadregi, da ne more
1116 22|               mu je, da je v zadregi, da ne more vpričo Katre govoriti
1117 22|               s hvaležnostjo zapazil, da je Katra odšla, češ, da
1118 22|               da je Katra odšla, češ, da kozarček domačega ne bo
1119 22|          Tedaj je zaupal Pušar Anici, da bi rad govoril z njo. Posedel
1120 22|               potem pa je vstal, češ, da bi rad vedel nekaj reči
1121 22|          vedel nekaj reči radi Anice, da je prišlo neko pismo, in
1122 22|              je prišlo neko pismo, in da je notri tako in tako. ~
1123 22|             tako. ~Mož je govoril, ko da pobira iz žerjavice krompir.
1124 22|               se je obrnil: ~"Saj ni, da bi skrivala, ne, pa se mi
1125 22|                ne, pa se mi je reklo, da naj ne govorim razun z njo." ~"
1126 22|              ima denar, pa je prišel, da če je res, da ni hiša Katrina,
1127 22|              je prišel, da če je res, da ni hiša Katrina, in da je
1128 22|                da ni hiša Katrina, in da je ona vzela pri njem na
1129 22|              pri njem na posodo, češ, da naj se intabulira, če hoče.
1130 22|              je otrokova. Če je tako, da vi nič ne veste, potem se
1131 22|             kaj ni bila Anica vesela, da ji varuh zaupa stvari, ki
1132 22|              Ko ju je Katra ugledala, da se vračata, so ji oči sinile
1133 22|                Zdelo se ji je skoraj, da ve, zakaj je Pušar tu. V
1134 22|           skoro je pritisnila otroka, da je zaječal. ~"Kaj se kremžiš,"
1135 22|         razvila. In tedaj je opazila, da je opečen po prstih. Skočila
1136 22|          rekla: ~"Nalašč ga pa nisem, da veš. Pa pazi drugič sama
1137 22|            nalašč, prihodnjič ga bom, da ne boš vsaj rekla zastonj,
1138 22|               boš vsaj rekla zastonj, da ga nalašč." ~Anica pa je
1139 22|           nekako prihajati k zavesti, da na Peči ni vse varno za
1140 22|        prebudilo, ga je nosila dolgo, da so jo že roke bolele. Potem
1141 23|             bilo veselo vriskanje, ko da je čas trgatve. Ljudje in
1142 23|             je začel premišljati, kdo da ponese pri procesiji bandero.
1143 23|           bandero. In domislil se je, da je na Kovačevem vrsta. Rahlo
1144 23|          nihče. Kovačev pa je stavil, da ga ponese. To je mislil
1145 23|         Položila je glavo ob roki, ko da se ji dremlje. ~"Aha," je
1146 23|                je dejal Anže, "pravi, da ne smem še piskati, da Bog
1147 23|                da ne smem še piskati, da Bog še ni vstal!" In pognal
1148 23|             tisti, ki pravi 'hudnič', da ne zakolne, pa Francelj
1149 23|           Melanova? Ti presneti fant! Da, Lahov je. Pa dolgo sabljo
1150 23|         njenega spremljevalca. Videč, da je tudi tujec zavil z Marjanico
1151 23|              preganjal dolgčas s tem, da je štel gumbe pri suknjiču:
1152 23|               kruha in zdaj je videl, da je res njegov oče, nekam
1153 23|          dejal Anže, "zdaj pa tožite, da ste sami!" ~"Kdo vas je
1154 23|             kakor hočete." ~"Kako pa, da ste prišli?" je vprašal
1155 23|               Razkaži malo očetu Peč, da bo videl, kje služiš!" ~"
1156 23|              zahvaljevati Katro, češ, da ji ne bo nikoli pozabil
1157 23|             je začel oče nekako meti, da gotovo Katra skrbi, da ne
1158 23|                da gotovo Katra skrbi, da ne pojde Anže praznih rok
1159 23|              pristavila: ~"Kaj vam ne da nič? Ne daš nič očetu?" ~
1160 23|             hud je bil na očeta, češ, da govori prvič tako prilizljivo,
1161 23|           zakaj. ~Tako se je zgodilo, da se je Anžetu izpremenilo
1162 23|         nekako nestrpnostjo je čakal, da odide oče. Nekaj čudnega
1163 23|               Do sedaj Anže ni vedel, da se more sin sramovati očeta.
1164 23|           Ležalo je očitanje na njem, da ga je sram očeta. In par
1165 23|         krajcarjev je bil dal Tomažu, da ga je zamenjal za papir.
1166 23|               Lej, Anže, in ni treba, da bi vse zapravil. Če nimaš
1167 23|             imaš? Vidiš, zdaj pa vem, da si priden fant!" In hotel
1168 23|           grdega. Anžetu se je zdelo, da mu ne more pogledati v obraz.
1169 23|             vrnil, in žal mu je bilo, da ni dal očetu vsega denarja.
1170 23|             oglašal tudi glas v njem, da je dal dovolj. Sklenil je,
1171 23|               dal dovolj. Sklenil je, da poprosi Jerico za svèt.
1172 23|           vendar se mi zdi -- kdo ve, da ni li to ljubezen do rodne
1173 23|            ljubezen do rodne vasi --, da je praznovanje vstajenja
1174 23|       odrešeno ljudstvo? Spodobno je, da ga slavimo v mrak, ko narava
1175 23|               Gospod, daj mi, daj..., da bom svetnica!" ~Nekaj korakov
1176 23|             se mogla skoro premagati, da ne bi šla k procesiji. Oh,
1177 23|              gotova si je bila Anica, da se ne zbudi tako kmalu.
1178 23|              mi je bilo? Ali neki ve, da imam sina?" In ob tej misli
1179 23|               nekako željo je čutila, da bi ga videla, tega svojega
1180 23|             je polastila in ponos, ko da se hoče bahati pred njim. ~"
1181 23|              otrokovo, in je rekel: ~"Da je le vse prestano. Da je
1182 23|                Da je le vse prestano. Da je le zdrav človek!" ~"Prav
1183 23|             izogibala se je vprašanj, da bi ga ji ne bilo treba tikati.
1184 23|            zardela. Dobro ji je delo, da je bila tema. ~"Zdaj pa
1185 23|              Toda, kaj je tebi, dete, da stočeš? Anica je kriknila. ~
1186 24|               se nagnila nad zibelko, da bi zakrila dete. "Kaj ga
1187 24|               Kaj ga skrivaš, ko vem, da je tu," je rekla kača in
1188 24|           Anica. Tedaj pa je opazila, da drži v roki kačo in ne palice.
1189 24|            misliti na pretekli večer, da bi se nekoliko upokojila.
1190 24|               očitanje: ~"To ni prav, da toliko mislim nanj." In
1191 24|              Lipe, to ne sme biti!" ~"Da, to ne sme biti," je mislila
1192 24|            luč.  "Ljudje že vstajajo, da pridejo v trg do vstajenja,"
1193 24|             biti ne more in ne sme!" ~Da se okrepi proti glasu, vabečemu
1194 24|           dalje, tako sladkogrenkemu, da ogluši v sebi glas po sreči,
1195 24|              vse, moje vse!" Pa kakor da se ji hoče celó dete rogati.
1196 24|           hoditi po sobi, tako dolgo, da se je umirila in se je poleglo
1197 24|              niti na misel ni prišlo, da bi to omenila zdravniku. ~"
1198 24|             zdravnik in jo potolažil, da ne bo hudega. Tedaj je Katri
1199 24|       najmanjši slabosti vztrepetala, da je morda vendar huje. ~Tudi
1200 24|                Z grozo se je zavedla, da nekako ne čuti leve noge.
1201 24|          sedela, se je zaman trudila, da bi odpodila nadležne misli.
1202 24|          našli mrtvega. In kdo pravi, da ne sme, da ne more baš ona
1203 24|              In kdo pravi, da ne sme, da ne more baš ona tako umreti?
1204 24|           duškoma. Tedaj je začutila, da je izginil strah iz njene
1205 24|              beži, Katra! Ali misliš, da je Bog mešetar, ki da barantati
1206 24|         misliš, da je Bog mešetar, ki da barantati s seboj? Kaj pa
1207 24|           želela smrti? To je dovolj, da si pogubljena na veke." ~"
1208 24|             tudi zato, ker si vedela, da je to zanj smrt!" ~"Kaj
1209 24|                  Ta je lepa! Reci še, da sem ji velela: pojdi, lezi
1210 24|               pa si vendarle mislila, da je mačka vajena postelje,
1211 24|             in tudi zgodilo se je že, da je storila mačka, kar si
1212 24|               Peči ni za te sreče!" ~"Da, ni je," je rekla ona. ~"
1213 24|                 Vidiš. Zato je treba, da dete umrje!" ~"Umrje!" ~"
1214 24|         seveda vem; če bi vedel Luka, da je hči njegove nekdanje
1215 24|                 potem pa pojde jutri. Da bi tebi in tvojim dobrote
1216 24|            kakor če ji je kdo očital, da je pijana. Skočila je v
1217 25|               posveten, bi bil rekel, da misli Jerica mnogo otročjega.
1218 25|             kakor je res, je mislila, da stoji pred njo. Neizrečeno
1219 25|             bilo Jeričino hrepenenje, da bi kedaj videla Šmarno goro.
1220 25|             in hitela je še pomoliti, da bi ji Bog dal, da bi bila
1221 25|           pomoliti, da bi ji Bog dal, da bi bila svetnica ali pa
1222 25|               mirna in že je mislila, da spi in da v sanjah misli: ~
1223 25|              že je mislila, da spi in da v sanjah misli: ~Doli v
1224 25|                Jerica!" ~"Ali misliš, da ne ozdraviš več?" ~"Ne bom!" ~"
1225 25|              Ali zaupaš? Ali veruješ, da bi te mogel ozdraviti?" ~"
1226 25|             moli: "Ljubi Bog, ti veš, da sem tvoja nevredna dekla,
1227 25|       nevredna dekla, Gospod. Ti veš, da sem grešna stvar! Vendar
1228 25|        naslednjem trenotku se ji zdi, da sedi sama z Anžetom v vozu,
1229 25|            kje je ona? Jerici se zdi, da to biti ne more, da je v
1230 25|              zdi, da to biti ne more, da je v hipu gori v senožeti
1231 25|               hipu gori v senožeti in da vidi doli vas in Peč. Kdaj
1232 25|               Ali so bile prej sanje, da se vozi daleč, daleč? Da,
1233 25|              da se vozi daleč, daleč? Da, sanje so morale biti. To
1234 25|              Dasi noče gledati, vidi, da to niso lilije. Gnusne,
1235 25|               čeljustmi. Jerica vidi, da ima žena levo oko večje
1236 25|                ali polža, pa me dala, da me požro kače." ~"Nič se
1237 25|            strah. ~"Samo to je dobro, da ne ve, da sem jaz Jerica,"
1238 25|           Samo to je dobro, da ne ve, da sem jaz Jerica," si misli;
1239 25|              se Jerica ozre po tujki, da li morda ne pozna njenih
1240 25|               Oh, to je lepo, mamica, da ste prišli. Tudi Anže bo
1241 25|             na Peči. Jerici se zazdi, da mora steči naprej in povedati
1242 25|         naprej in povedati Marjanici, da je prišla mamica. Ali na
1243 25|               obraz. Tedaj pa začuti, da jo je prijela starka za
1244 25|             prijela starka za roko in da venomer govori: ~"Na, lilij,
1245 25|            lilij!" ~In Jerici se zdi, da ji usiplje na glavo ongavnih
1246 25|            Kakor skozi dim se ji zdi, da vidi gospodinjo. Zdaj jo
1247 25|              dejala odhajaje: ~"Glej, da se mi hitro napraviš in
1248 25|               tesnost jo je obšla, ko da jo je nekaj stisnilo za
1249 25|             obraz. Tedaj je začutila, da jo je nekdo dvignil in položil
1250 25|              smešno se ji je zazdelo, da je Luka tako dober z njo. ~"
1251 25|             toda sama ni vedela, kako da ji ni prišel glas iz grla. ~"
1252 25|              V somraku se je zazdelo, da se sveti tam dvoje zlokobnih
1253 25|           Luka, in Katra je začutila, da jo je prijel za roko. Izkušala
1254 25|             je divje. ~"Ali ne vidiš, da izdahne?" ~In res je deklica
1255 25|           Sedaj ni mogla več dvomiti, da je deklica bolna. Vendar
1256 25|               obrnil proti Jerici, ko da ni slišal. Njegovo bledo
1257 25|           pozneje je vedela vsa hiša, da so na Peči koze. ~"Iz hiše
1258 25|               za bodoče življenje, in da ji sedaj nihče več Šimna
1259 25|             tem huje ustrašila vesti, da so v hiši črne koze. ~Ko
1260 25|           Jurčka jo je prevzela tako, da sprva ni vedela, kaj storiti.
1261 25|           Katro, ki je odredila Neži, da napravi posteljo v zidanici,
1262 25|               mali shrambi za orodje, da preneso tja Jerico. Da bi
1263 25|                da preneso tja Jerico. Da bi ležala Jerica v hiši,
1264 25|          otrok! Kdo bi mu le stregel, da bi mene ne bilo! In še iz
1265 25|               vržejo!" ~"Meni se zdi, da je le bolje tako!" je odvrnila
1266 25|             je razumela. Začutila je, da je bila grešila, da je zatajila
1267 25|               je, da je bila grešila, da je zatajila v sebi srce.
1268 25|        deklico v rjuhe in odeje, tako da Anže ni vedel, kaj neseta. ~
1269 25|               pirhov. Pa se je zdelo, da ne misli nihče na Peči danes
1270 25|           leglo toliko zadovoljnosti, da ni mogla Neža kaj, da ne
1271 25|  zadovoljnosti, da ni mogla Neža kaj, da ne bi rekla: ~"Šime, ali
1272 25|             Če se je bal, se je tega, da ne bi dobil še kaj tovarišev
1273 26|           Toda Luka ni bil videti, ko da nori, in celo resno in pametno
1274 26|        ozdravi! No, pojdi! Saj vidiš, da jaz ne morem. To pot boš
1275 26|            njim, "dobrega srca je le. Da se mu le zmeša po poti.
1276 26|            dejala, "in pripeljite ga, da jo ozdravi!" ~"Luka je vzel
1277 26|               po poti se je domislil, da je Anica mislila zdravnika. ~"
1278 26|           mrmral, ali zdelo se mu je, da je eno in drugo brezuspešno. ~"
1279 26|              gozd. Začutil je obenem, da je že zelo truden. ~Tedaj
1280 26|           Tedaj je Luka razumel, kako da ga ni umela Marjanica, in
1281 26|               sodil, ko si je mislil, da je šibek in slab. In dejal
1282 26|          domačim, ki jih ima rad. Ve, da ga čakajo, da ga pogrešajo.
1283 26|            ima rad. Ve, da ga čakajo, da ga pogrešajo. Kdo pogreša
1284 26|           vikala: ~"Ata so prišli!" ~"Da," je dejal kmet, "vidva
1285 26|              se še umila nista! Marš! Da se mi takoj napravita in
1286 26|       opravičbo: "Takole sem zavezal, da mi ne nagaja!" ~"Cel Anže
1287 26|             si še tešč?" ~"Sem čakal, da pridejo gospodinja." ~"Tako!"
1288 26|           Petru. Otroka pa je nagnal, da naj se gresta umit in preobleč.
1289 26|              in jedli. Luka je čutil, da se mu vračajo moči. Še parkrat
1290 26|              mu je natočil kmet, češ, da je do trga presneto vroče,
1291 26|             je bil takoj pripravljen, da pokaže Luki pot, dasi še
1292 26|           jezno gledal. Videlo se je, da zna velevati. Pastirju je
1293 26|          Pastirju je nato obrazložil, da naj pokaže Luki pot v trg.
1294 26|         vesela obletavala in kričala, da imajo živo lisico, in še
1295 26|            Luka. ~"Pa povejte Anžetu, da sem tu, da ste me videli." ~"
1296 26|            povejte Anžetu, da sem tu, da ste me videli." ~"Bom!"
1297 26|             Pa je prišlo tako nad me, da sem revež in me še sestra
1298 26|            Vidiš Katra, saj ne rečem, da je bilo prav, da sva te
1299 26|               rečem, da je bilo prav, da sva te z očetom silila.
1300 26|              svoje. Zapisano je bilo, da se mora sesuti naše premoženje,
1301 26|             se je. Samo to mi je žal, da tega prej nisva vedela z
1302 26|         očetom. Potem sva oba vedela, da mora biti tako." In z nekako
1303 26|           enkrat, Luka, vprašaj, kako da je njegova." Glej Katra,
1304 26|               čez sva bila zadolžena. Da bo prodal, je bil rekel.
1305 26|              šlo vse, naj gre še to!" Da si ga videla, Katra, kako
1306 26|         mislil, ali ne bi bilo dobro, da skočim v tistega skopuha
1307 26|               bo, ne more biti tvoja! Da se na me srdiš, tega ti
1308 26|               se je nasmehnil. "Zato, da bi jo mučila, si jo vzela
1309 26|                Zato jo tepeš, ko veš, da mi trgaš srce. Katra, ti
1310 26|           Luka hiteti. Spomnil se je, da gre k zdravniku. ~"Živeti
1311 26|       zagledal vanjo. Zdelo se mu je, da gleda sovražno in zlobno
1312 26|            sleparija. Kdor ima denar, da, kdor ima. Kaj boš ti, Jerica,
1313 26|            najbolje." ~Luka ni vedel, da se skoro zapleta, ko je
1314 26|             Mislil je venomer le eno: da je Jerica izgubljena. Hipoma
1315 26|              pa sveto besedo vam dam, da dobite še drugih deset." ~
1316 26|                 Smejal se je pred se, da se ga je strežajka skoro
1317 26|               Skoro dobro mu je delo, da zvoni. "Naj le zvoni, naj.
1318 26|             bi rad! Šema, ali misliš, da jih nimam! Tu imaš trideset,
1319 26|           hahaha! Seveda nisi mislil, da Luka lahko plača." ~Čim
1320 26|        podlasica. Luki se je zazdelo, da se mu roga. Pograbil je
1321 26|               ter zašepetal: ~"Sanja, da je v nebesih!" ~Za Luko
1322 27|          Pušar pojasnil tako in tako, da bi on vedel za kupca. ~"
1323 27|          tujec izkušal skrivati, češ, da trguje v naročilu drugega,
1324 27|           drugega, potem pa je rekel, da je on sam kupec. ~Pušar
1325 27|         tujcem. Zato je dejal kratko, da mlin ne bo na prodaj. Stvar
1326 27|            Stvar mu je pa dala povod, da je odšel kmalu za tujcem
1327 27|           Anti zdaj ne bo mogla reči, da mlin ne bi nesel, če so
1328 27|          delavca tudi ni sila. Naj se da pa v najem. Urh je že vprašal,
1329 27|            vdati, nasprotno je trdil, da je treba takoj mlin popraviti
1330 27|        izkoristiti. Katra je mislila, da je zato treba šteti denar
1331 27|             zato treba šteti denar in da tega ni, in bi bilo bolje,
1332 27|            tega ni, in bi bilo bolje, da pride denar na Peč, kakor
1333 27|             pride denar na Peč, kakor da bi se ga brez potrebe metalo
1334 27|            hiše. Nato je dejal Pušar, da to ne pomeni nič, ker bi
1335 27|               mesecih toliko dobička, da bi bili izdatki petkrat
1336 27|            pokriti. In dejal je celo, da se on niti za hip ne pomišlja
1337 27|          potreben denar. Za najemnika da tudi ni v skrbeh, dasi bi
1338 27|                dasi bi bilo najbolje, da prevzamejo mlin in žago
1339 27|        hlapcev. ~Ko je Katra uvidela, da ne more nič preko Pušarja,
1340 27|             iznebila te zadeve s tem, da naj Pušar dela, kakor se
1341 27|           poslovati popravljeni mlin, da je bilo veselje. Obenem
1342 27|           prve dni pri Pušarju, tako, da sprva niti lesu ne bi bilo
1343 27|               Tedaj je Katra uvidela, da zna imeti Pušar vendarle
1344 27|               hlapec, "pa ne mislite, da bi šel jaz na žago?" ~"Prav
1345 27|              jeza v lice. ~"Ne misli, da se šalim!" ~"Tudi jaz se
1346 27|             dejal hlapec, "vi mislite da lahko grem? Ali mislite
1347 27|               dejal: ~"Hm, se mi zdi, da ste kaj kratke pameti ve
1348 27|               dolgo, ko ste mi rekli, da naj se obnašam ko gospodar.
1349 27|           zadrla vanj Katra; "misliš, da sem slepa. Za Anico se spakuješ.
1350 27|             Katri, ki je pričakovala, da bo odgovoril osorno. Toda
1351 27|           Pazil boš!" ~"Pazil? Pa ne, da se bojite za Urha, da ne
1352 27|             ne, da se bojite za Urha, da ne pade v vodo?" ~Katra
1353 27|                  Katra je bila jezna, da je Tomaž noče umeti. Vendar
1354 27|             postopa tu gori ali doli, da le postopa. Mar mu bo!"
1355 27|           Seveda, paziti! Kaj misliš, da dela Pušar, za božje plačilo?
1356 27|               tudi Pušar je premoder, da bi mu mogel kaj nagajati.
1357 27|           pravi," je odvrnila Katra, "da ti ne maraš doli in da sploh
1358 27|                da ti ne maraš doli in da sploh misliš, da ni na Peči
1359 27|              doli in da sploh misliš, da ni na Peči nikogar, ki bi
1360 27|       odvrnila ona vsa bleda v obraz, da ji Tomaža ni mogoče ukrotiti. ~"
1361 27|        zaklicala. "Kaj si res mislil, da sem mogla kdaj misliti zares?
1362 27|               Tomaž. ~"Ne spozabi se, da si hlapec!" je rekla Katra
1363 27|           njega, češ: "Neumen bi bil, da se mi ni postavil, ko sem
1364 27|             je bil ostroviden dovolj, da je uvidel Katrino željo.
1365 27|               odšel iskat Luka Hanco, da sta se po starem načinu
1366 27|               Katra mu je verjela, ko da ni nikoli šinila senca čezenj. ~
1367 27|               razglasil vaški tajnik, da pride prihodnjo sredo komisija
1368 27|           prihodnjo sredo komisija in da naj pripeljejo vaščani otroke,
1369 27|            pripeljejo vaščani otroke, da jim bodo cepili koze. Pa
1370 27|              odraščeni naj se zglase, da se tako zatre usodna epidemija,
1371 27|            bolezen, in bi bilo čudno, da otrok sploh zbolel ne bi
1372 27|             jo je bil toliko prevzel, da ni čutila, videča kako dete
1373 27|             videča kako dete gori, in da ima koze, sprva nikakega
1374 27|        Vtelesila se ji je bila misel, da jih dobi, in sedaj jih je
1375 27|             Zdelo se ji je skoraj, ko da sedi nekdo drugi tu na njenem
1376 27|          drugi tu na njenem mestu, in da ona samo gleda to nesrečno
1377 27|            naslednjem hipu domislila, da je ta žena ona sama in to
1378 27|             in to dete njeno dete, in da ima to dete koze, je nemirna
1379 27|               kvišku. Zdelo se ji je, da mora nekaj napraviti, da
1380 27|              da mora nekaj napraviti, da mora nekaj storiti v otrokovo
1381 27|              pomaga nič, nego čakati, da se bolezen razvije. In potem,
1382 27|        verjeti vanje. Zdelo se ji je, da potem odleže, odpade to
1383 27|            ura. In Anici se je zdelo, da se uri mudi, silno mudi.
1384 27|           silno mudi. In mislila je: "Da bi vsaj vedela, kolikokrat
1385 27|               je bila obsojena Anica, da čaka in čaka skozi tri,
1386 27|             onem hipu je tudi vedela, da je bila njena volja bolja
1387 27|           bled in bolesten in čakala, da poreče Jerica čudežno besedo.
1388 27|            rekla nič, ni niti vedela, da se odigrava grozovit boj
1389 27|             Pač pa je začutila Anica, da ji je nekdo s silo prijel
1390 27|            zibel, prevzeta od strahu, da se dete prehladi. ~In nič
1391 27|               silo je Anico spravila, da je užila skodelico mleka,
1392 27|              vasi, jo je zabolelo, ko da jo je sunil nekdo z nožem. ~
1393 27|              ve, kaj dela. Se mi zdi, da se mu gnoje!" ~"Ali umrje?" ~"
1394 27|              moj, pojdi, in mu povej, da mi je hudo, hudo!" ~Vse,
1395 27|             In ko je prišel trenotek, da je dete utihnilo in odplulo
1396 27|             Peči," si je odgovorila. "Da, Peč," je dejala Anica nato.
1397 27|           življenju se ji je zgodilo, da je z nekako ljubeznijo objel
1398 27|              v tisti uri je sklenila, da pojde k odvetniku in toži. ~
1399 27|              pa je čutila nezavestno, da sega zvestoba do oseb, ki
1400 27|              preko njihovega groba in da velja tudi za zemsko ostalino
1401 27|           dedov hvaležnim potomcem. ~"Da," je ponovila Anica, "hočem
1402 27|              zatem je povedala Katri, da misli vložiti tožbo in ugotoviti
1403 27|               in ugotoviti sodnijsko, da je Peč njena last. ~Katra
1404 27|            Katra se ji je zasmejala. ~Da bo z dokazi dognala, je
1405 27|              pogledala na Anico, češ, da li ni znorela. ~Sicer je
1406 27|             opazila ne prej, ne zdaj, da jo nekdo skrbno zalezuje,
1407 27|                kakor ni niti slutila, da ni ene poti ne na pravi,
1408 27|              ni ene poti ne na pravi, da je ne bi spremljal -- Tomaž.
1409 27|            bila izgubljena sama vase, da bi bila to opazila. ~Tedaj
1410 27|               pred skladavnico deska, da je nekdo položil roko na
1411 27|              v tistem hipu je čutila, da so jo objele čez pas silne
1412 27|          strahu. Anica, samo to reci, da boš moja žena!" ~"Nikoli!"
1413 27|             Anica je napela vse sile, da se otme groznega, podivjanega
1414 27|        Nenadoma pa je začutila Anica, da so napadalčeve roke odnehale. ~
1415 27|             Zakaj?" je vprašal fant. ~Da je izgubila ruto doli, je
1416 27|              Pozno je legla Katra, ne da bi bila napisala ovadbe
1417 27|              je vendar v prepričanju, da še ni vseh dni konec in
1418 27|               še ni vseh dni konec in da Tomaž še izve, kaj je plačilo
1419 27|          bodoče. Ko je bila sklenila, da se na vse zgodaj odpelje
1420 27|             ji tudi ni padlo v glavo, da bi se ga bala. ~"Saj ne
1421 27|            Katra spala in ni slutila, da se je tedaj priplazil na
1422 28|              se je tudi Šime odločil, da bo vendar najbolje, če se
1423 28|               Ker pa je Neža mislila, da je že strašno dolgo in več
1424 28|              to rešilno dediščino, in da je treba železo, to je Šimna,
1425 28|               grozila Katri, če ji ne da obenem tudi Šimna, da se
1426 28|              ne da obenem tudi Šimna, da se potem nekaj zgodi, pa
1427 28|            Jerici: ~"Tako grdo kolne, da se še kravam odveč zdi." ~
1428 28|                in Marjanica je rekla, da bi bil zdaj Lipe na svojem
1429 28|              poštenjakom, očitala mu, da jo je oškodoval pri popravi
1430 28|               Katra še vedno priliko, da je prizadela dekletu zlo.
1431 28|             se je znašala Katra tako, da ji je zapirala vse shrambe,
1432 28|              je zapirala vse shrambe, da Anica ni vedela kaj početi,
1433 28|               je Katra tako opsovala, da se je Anica napol omočena
1434 28|             tolažba ji je bila misel, da se mora to izpremeniti kmalu.
1435 28|             je živela Anica v svesti, da bo sodišče ugodilo njeni
1436 28|        zahtevi. Pri tem pa je čutila, da polje v njej nekaj močnega,
1437 28|            tiste čase prvič začutila, da sovraži. ~To stanje je bilo
1438 28|            nravi. Jokala je ob misli, da njene sedanje molitve ne
1439 28|              molitve ne pomenijo nič, da je vse to sedanje življenje
1440 28|                  Včasih je pomislila, da bi bilo bolje vse pustiti
1441 28|                tedaj bo videla Katra, da nisem tako hudobna." ~Toda,
1442 28|             Anica je razumela toliko, da mora v trg in je odšla določeni
1443 28|        premeril Aničino postavo tako, da je žena zardela, in dejal: ~"
1444 28|            Ste dobili torej pismo?" ~"Da!" je odvrnila Anica, mlajši
1445 28|         opazki starega. ~"To je lepo, da ste dobili naše pismo. In
1446 28|            bela hiša v bregu, kaj?" ~"Da!" je odvrnila Anica. Tedaj
1447 28|                Vam moram sporočiti... da se je postavil sodnik na
1448 28|            naznanite ali... osebno... da se pogovorimo. Sodni stroški
1449 28|              je zakašljal in dejal: ~"Da, moja ljuba! Stvar je nekam
1450 28|            začela se je opravičevati, da na to ni mislila, in če
1451 28|              in če bi ne bilo preveč, da si oskrbi v trgu. ~Odvetnik
1452 28|        Odvetnik je prikimal in dejal, da je zadovoljen z vsem, da
1453 28|              da je zadovoljen z vsem, da pa so pri stvari veliki
1454 28|      nasprotnica. Anica je obljubila, da prinese še tekom poldneva
1455 28|               ona radovednost, kakšno da je bilo razmerje njeno do
1456 28|            razmerje njeno do moža, in da bi li mogla prinesti gotovih
1457 28|             prinesti gotovih dokazov, da je delal mož oporoko pod
1458 28|               trdila drugo. A dokazi, da je mož delal v krivi veri
1459 28|             je zmajeval z glavo, češ, da je reč zelo, zelo težka,
1460 28|           Anica že obupala, je dejal, da stvar vendar ne bo brez
1461 28|             iz Katre. Sicer je jasno, da ima Anica prav, da je pa
1462 28|             jasno, da ima Anica prav, da je pa stvari težko do živega,
1463 28|               stvari težko do živega, da je način, kako uveljaviti
1464 28|        zahteve Aničine, zelo težaven, da bo storil, kar se da storiti;
1465 28|         težaven, da bo storil, kar se da storiti; seveda gotov uspeha
1466 28|               odvetnika obvestila, in da ima Katra zakon za seboj.
1467 28|               se končno dvignil, češ, da je treba tvegati in čakati.
1468 28|             je preje rekla odvetniku, da mu prinese denarja. Toda,
1469 28|             mu prinese denarja. Toda, da to ni tako lahko, je uvidela
1470 28|             in povprašala po Lipetu. ~Da je doma, je izvedela, in
1471 28|              resno do konca in dejal, da je stvar težka. ~Njo pa
1472 28|               obrnila je besede tako, da so ti advokati čudni ljudje,
1473 28|              je tako zasukal pogovor, da ji ni bilo treba več misliti
1474 28|              in potem je rekla Anica, da mora k odvetniku. ~Naj se
1475 28|              dejal Lipe. Odvrnila je, da ni mogoče. Da se dopoldne
1476 28|            Odvrnila je, da ni mogoče. Da se dopoldne ne mudi, je
1477 28|               ne mudi, je rekel nato, da odvetnik ne uide. In nato
1478 28|              ko ga je bila opozorila, da sta se svoj čas tikala. ~
1479 28|            odvrnil. Ona pa je vedela, da je hotel reči nekaj lepšega,
1480 28|           meni!" ~"Zato, ker Lipe ve, da ne smem!" si je odgovorila,
1481 29|              ji!"~Zgodilo se je bilo, da je Katra pretepla Jerico,
1482 29|               nečloveško jo je, tako, da je končno Marjanica deklico
1483 29|               baš na stopnicah, tako, da se je deklica poškodovala
1484 29|              glavi, in je bilo čudno, da se sploh ubila ni. Luka
1485 29|             ni. Luka je izvedel nato, da tistega dne, ko je deklica
1486 29|              ni še nič zajtrkovala in da prejšnji večer ni nič večerjala. ~
1487 29|             Ni se je dotaknila Katra, da ni videl Luka. Prav tako
1488 29|         poiskal župana in mu povedal, da naj se on zavzame za siroto
1489 29|               mu še ni bilo dogodilo, da bi bil kdo tozadevno prišel
1490 29|             brinjevega" vendar dejal, da ti posli ne gredo v župansko
1491 29|        župansko pisarno, in je bolje, da jih vsak sam opravi. ~Tedaj
1492 29|             našel Pušarja, je sklenil da ga obišče zvečer. Jerico
1493 29|           kako je bila doznala Katra, da je bil Luka pri županu.
1494 29|        potisnila mu jo nasproti, češ, da je zdaj že sita, in da naj
1495 29|                da je zdaj že sita, in da naj ne odlašata dolgo in
1496 29|           kako je bila doznala Katra, da se je bil Luka tako potegnil
1497 29|        napravil nekaj Malki Kovačevi, da si bo zapomnila. ~In res
1498 29|            Anici. Ta ji je pojasnila, da ste klicani s taščo k obravnavi. ~"
1499 29|            čase je opažala Marjanica, da govore na Peči vsi nekam
1500 29|               na Peči vsi nekam tiše. Da bi slišala na desno uho