Chapter

1501 29|           padca še ni bila popravila, da bi mogla delati težko. Deklica
1502 29|               je začutilo ubogo dete, da jo nekdo drami. Odprla je
1503 29|               Nocoj moraš od hiše!" ~"Da," je šklepetalo ubogo dete
1504 29|               jutri, moraš umreti!" ~"Da!" je jeknila deklica. ~"
1505 29|           Peči... ~A kje je bil Luka, da bi jo bil čuval? ~Pri Pušarju
1506 29|         svetovati. Obljubil mu je pa, da se bo on zavzel za deklico,
1507 29|      skrivnostno kimal z glavo, kakor da pritrjuje samemu sebi. Naročil
1508 29|             potem Tomaž, "ali misliš, da bi njej to kaj storilo,
1509 29|               Vprašam te, ali misliš, da bi ji ne mogla zaviti vratu?" ~"
1510 29|           Luka. ~"In nad tisto siroto da se je spravila, praviš,
1511 29|               pohitela deklica, kakor da preži izza Peči doli na
1512 29|              Poromale so k Anžetu. Ko da se je prejšnji dan dogodilo,
1513 29|         Nenadoma pa se ji je zazdelo, da se je pojavila tam gori
1514 30|          Polagoma se je tudi zavedel, da ne leži pod streho, temveč
1515 30|              zamrmral in se domislil, da je ponoči pil s Tomažem.
1516 30|               čudnega se mu ni zdelo, da so vrata samo pri prta.
1517 30|           spal. Hipoma pa je začutil, da ga nekdo budi. ~Ob njem
1518 30|             je vprašal Luka in čutil, da ga glava še vedno boli. ~
1519 30|         odgovoril dečko, "mislil sem, da veste vi!" ~"Jaz? Jaz?"
1520 30|             starec z ustnicami, kakor da govori sam s seboj. ~"Kaj
1521 30|              Luka ga je gledal, kakor da ga ne razume. Niti prikimal
1522 30|               je dejal. ~"Ali ne veš, da imajo obravnavo pri sodniji?"
1523 30|            nevoljna merila moža, češ, da se norca dela iz nje, dasi
1524 30|               iz nje, dasi ve vsakdo, da je danes na vse zgodaj odšla
1525 30|           Vstopil je. Vedel je sicer, da tu notri ni Jerice, in je
1526 30|            Luka je razmišljal mirno. ~Da jo je spodila, je jasno!
1527 30|              slepega okna je spoznal, da ni v pravi sobi. Tedaj je
1528 30|          Pobral se je, niti čutil ni, da mu obliva lice gorak curek.
1529 30|                kaj in kako je prišlo, da je bilo sodišče nekako zavleklo
1530 30|          nekako zavleklo zadevo, tako da je tožba Aničina izgledala
1531 30|             še vedno ko nekaka tožba, da se oporoka v celoti proglasi
1532 30|               za njo odvetnik, meneč, da je to edini način, kako
1533 30|             vživela vse bolj v misel, da je tudi postavno ona dedinja;
1534 30|        pripisati dovoljno zadostnost, da je pokojnik vsled tega Aničinega
1535 30|    zasliševanju je sodišče razsodilo, da je oporoka v prvi točki
1536 30|             točki neovrgljiva, to je, da je smatrati Katro za glavno
1537 30|          Anica Peč, brez ozira na to, da li se Anica omoži ali ne.
1538 30|      pomislila. Odvetnik ji je rekel, da mora rekrutirati. Odvrnila
1539 30|            toliko utrujenost in žejo, da, žejo. Marjanica ji je prenesla
1540 30|              in legla ter zaspala, ne da bi bila ubila žalosti. Predno
1541 30|            Kaj bi rekel, ko bi vedel, da sem pila?" ji je šinilo
1542 30|                In ker je pil hlastno, da bi se ojunačil in na ta
1543 30|               tako daleč samega sebe, da je začel ponujati sam Katri
1544 30|              fant, "kaj se ne bojite, da se s Tomažem pretepeva." ~"
1545 30|               govorila tako o Tomažu, da se Lipe ni mogel načuditi,
1546 30|                 Če pa že grem, nočem, da bi me dali proč, kadar se
1547 30|              tebi. Pa to napako imaš, da tebe ne udinjujejo, temveč
1548 30|             Morda me sam Bog pošilja, da ne obupaš. Morda je tako
1549 30|               Morda je tako zapisano, da se ne ločiva nikoli več,
1550 30|              se ne ločiva nikoli več, da ne pojdeva s Peči ne ti,
1551 30|               bil izvedel od dekleta, da so jo zapodili s Peči, se
1552 30|           Lipe je vžil še to veselje, da je videl, kako se imata
1553 30|                Potolažil se je sicer, da je on storil svojo dolžnost.
1554 31|        mesecih je zopet hitela, kakor da hoče doteči zamujeno. Končno
1555 31|       nekoliko zavedla, je poslušala: da, to je bilo sedaj popolnoma
1556 31|              iti tako sama od sebe. ~"Da ni le spomin!" se je stresla
1557 31|            iti, zakaj spomnila se je, da jo je Marjanica videla piti.
1558 31|               res padla tako globoko, da mora iskati pomoči v žganju? ~"
1559 31|             Kako dolgo bo še mislila, da je to stanje njene duše
1560 31|             somraku se ji je zazdelo, da vidi moža stati doli na
1561 31|             sobo. Toda, ko je videla, da se je Anica obrnila tja,
1562 31|          zgodilo nekaj tako groznega, da ni nobena teh oseb pozabila
1563 31|          naslednjem hipu je začutila, da ji je leglo okrog vratu
1564 31|             in ga dal Marjanici, češ, da se mudi, naj nese takoj
1565 31|             stal orožnik in ji velel, da mora z njim. ~Razumela je. ~"
1566 31|            Razumela je. ~"Vi mislite, da sem jo jaz?" je vprašala. ~"
1567 31|             veste!" Orožnik je videl, da se opoteka, in jo je podprl. ~"
1568 31|           ležal na licu in hitela je, da jo je orožnik komaj dohajal... ~ ~
1569 32|               v zaporu. Osumljena je, da je zavdala svoji tašči.
1570 32|             celico: ~"Ali kaj želite? Da!" je stegnil roko, da sprejme
1571 32|         želite? Da!" je stegnil roko, da sprejme denar in da prinesti
1572 32|             roko, da sprejme denar in da prinesti jetnici, kar bi
1573 32|               glavo; Anica je čutila, da je ni umel. ~"Kaj bo z menoj?"
1574 32|             je nasmehnil, razumel je, da nima denarja. Tudi to se
1575 32|             ono, ki jo kuha zavod. In da ni najbolja, je vedel starec,
1576 32|              je navadno stegnil roko, da sprejme denar. ~Anica je
1577 32|              na posteljo, mislila je, da paznik ne sme govoriti.
1578 32|               je začelo izpraševanje, da li je ona ta in ta, koliko
1579 32|          glavo in rekla: "Vi mislite, da sem zastrupila taščo." ~"
1580 32|            taščo." ~"Vi torej trdite, da je niste!" ~"Trdim!" Jok
1581 32|                  Ali morete dokazati, da niste bili v oni sobi? Saj
1582 32|        umirala," je odvrnila Anica. ~"Da, da, toda mislim, ali prej
1583 32|              je odvrnila Anica. ~"Da, da, toda mislim, ali prej niste
1584 32|                 In tako je šlo dalje, da li ni bila Anica jezna na
1585 32|            bila Anica jezna na Katro, da li ni Katra večkrat postopala
1586 32|              z njo grdo, kakšne misli da je imela Anica o Katri.
1587 32|            imela Anica o Katri. Kako, da je tožila na razveljavljenje
1588 32|             se je vrnila domov, s kom da je potem govorila, kaj da
1589 32|             da je potem govorila, kaj da je delala. ~Tedaj se je
1590 32|             povedala Marjanica Anici, da so zaslišali vse na Peči,
1591 32|             zaslišali vse na Peči, in da je ona ravnokar prišla od
1592 32|          izvedela Anica od Marjanice, da sodišče povprašuje po Luki,
1593 32|           deklico, in se vrnil vesel, da je Jerica pri dobrih ljudeh,
1594 32|            prav nič ji ni bilo znano, da je Jerica s Peči, niti zakaj.
1595 32|           niti zakaj. Tudi ni vedela, da je bil Anže našel Jerico
1596 32|            noči. Ko je sedaj slišala, da je Luka izginil, se ni mogla
1597 32|           dejala Marjanica, "Ali veš, da imamo na Peči novega hlapca?
1598 32|          fanta. Vse drži fant kvišku, da se ne utopimo. Pa žal mu
1599 32|              žal mu je." ~"Ali misli, da sem res taščo?" ~"Tega ne
1600 32|           govoriva o tem! Ali že veš, da je Tomaž utonil?" ~"Utonil?" ~"
1601 32|           Tomaž utonil?" ~"Utonil?" ~"Da, potegnili so ga danes iz
1602 32|           kraj je bil tako nenavaden, da so se Anici dozdevale čudovite,
1603 32|             pri drže njo mesto Anice, da je že Anica taka, da je
1604 32|           Anice, da je že Anica taka, da je ne pozabi, če bi bila
1605 32|       napolnjevala ubogo ženo zavest, da domači ne dvomijo o njej.
1606 32|          sedel in pripovedoval Anici, da je imel tri sine, pa da
1607 32|               da je imel tri sine, pa da so mu vsi pomrli... ~"Tudi
1608 32|              pusto. Pa se je zgodilo, da so jo začasno vendar prijele
1609 32|             misli, ko se ji je zdelo, da se mora zadušiti v temle
1610 32|           mislila in potem čutila, ko da je že vsa trda, in hodila
1611 32|              ji je prihajalo v misel, da je slišala nekoč, kako na
1612 32|               po ječi. Trudila se je, da bi se zamislila povsem v
1613 32|              izmed vas v ječo poslal, da boste skušani in boste imeli
1614 32|              v ognju skušenega zlata, da obogatiš, in belih oblačil,
1615 32|           obogatiš, in belih oblačil, da se oblečeš, da se ne bo
1616 32|               oblačil, da se oblečeš, da se ne bo videla sramota
1617 32|           mazilom pomazili svoje oči, da spregledaš. Katere jaz ljubim,
1618 32|             detetu in zdelo se ji je, da je človeško življenje vse
1619 32|             grozo je pomislila Anica, da je živela toliko let, in
1620 32|       naslednjem hipu je zopet vedel, da ni bolečine ne bridkosti,
1621 32|               se je izkazalo pozneje, da je bil nedolžen. Pa je prišel
1622 32|            bil, pa je trpel lahko, ko da se ženi." ~"Po nedolžnem
1623 32|               izmed vas v ječo vrgel, da boste skušani in boste imeli
1624 32|        Drugega dne je Anica izvedela, da pride pred porotnike. Kmalu
1625 33|        obravnave proti Anici je bilo, da je sedel reven in pol bolan
1626 33|          hlastno iz male čutarice, in da je sedela njemu naproti
1627 33|         vselej pogledal na njo, kakor da hoče reči: ~"Ne zameri,
1628 33|               hoče reči: ~"Ne zameri, da pijem; če ti je ljubo, saj
1629 33|        molčala in gledala pred se, ko da nista znana in se nista
1630 33|           poglede drug drugemu, kakor da sta stara sovražnika in
1631 33|         odvrnila žena. "Zdi se mi pa, da sem bila. Veš, ljudje povsod
1632 33|                  Pa ne povej nikomur, da si me srečal. Me iščejo,
1633 33|               sem jim ušla. So rekli, da sem neumna, ki vem več,
1634 33|          zaročenke. In dasi je vedel, da govori Hanca v zmedenosti
1635 33|            mišjaka v žganje na rezal, da je umrla. Mi ni žal, ne!
1636 33|               veš, kako sem naredila, da sem sama ušla? ,Tu le pri
1637 33|              naj bo, pojdem in povem, da sem ji zavdal jaz! Naj izpuste
1638 33|              je po noči sredi spanja, da je Luka plaho vstajal na
1639 33|           svoji postelji in poslušal, da li ne pojo že petelini.
1640 33|          zamreženo odprtino in čakal, da se vratica odpro in poreče
1641 33|        prihajati gospodje in stranke, da je opazila na nekem hodniku
1642 33|                Komaj se je premagala, da je ni objela. Toda Anica
1643 33|                je zatulila Marjanica, da so se začudili ljudje in
1644 33|              Tedaj je Anica doživela, da so jo ljudje s solznimi
1645 33|             je bila v velikih skrbeh, da ji je ne zmečkajo, tak drenj
1646 34|             se je navidezno čudila. ~"Da," je dejal fant. ~"Ostani!"
1647 34|         dejala ona, in Lipe je videl, da ji silijo solze v oči, ter
1648 34|          hočeš iti, Lipe? Ali misliš, da res moraš?" ~"Če ste pa
1649 34|               ste pa obljubili tisto, da se ne možite več. Taka neumna
1650 34|              po očetih. In to zavest, da snuje božja roka in vodi
1651 34|             Marjanica je rekla sicer, da je poredna. Marjanica je
1652 34|               In tedaj se je zgodilo, da je morala v bolnišnico v
1653 34|             ali vidiš Šmarno goro?" ~"Da," je dejal in nič več. Kaj
1654 34|             bom videla." ~"Eh, če Bog da, še!" je dejal mož. ~"Ne!"
1655 34|              niti tega veselja nimaš, da bi imela otroke! Zato, Anže,
1656 34|              Zato, Anže, sem mislila, da kadar umrjem, bi želela,
1657 34|              kadar umrjem, bi želela, da se oženiš vdrugo!" ~"Jerica,"
1658 34|             njemu in se smehljala, ko da je zdrava, in ko da ni nobene
1659 34|                ko da je zdrava, in ko da ni nobene večje sreče na
1660 34|        zatisnil Jerici oči, ni mogel, da ne bi jokajoč ponavljal
1661 34|          njegovem srcu spomin na njo, da ji niti zadnje prošnje izpolniti