Chapter

   1 1 |        kapljalo in so kaplje dolble v premočena tla. Od vseh strani
   2 1 |          vode in se umazane vlivale v potok, ki je bobnel globoko
   3 1 |            stopila z drznim ovinkom v dolino, ki si jo je bil
   4 1 |             dolino, ki si jo je bil v tisočletjih preril potok.
   5 1 |          cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal
   6 1 |          ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču
   7 1 |             vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor
   8 1 |        nekaj surovoveselega je bilo v teh glasovih, pronicajočih
   9 1 |           glasovih, pronicajočih se v blatna tla, stresajočih
  10 1 |           kaplje z vej, zamirajočih v sunkih visoko pod oblaki
  11 1 |             sinilo par svetlih oken v somrak. V naslednjem hipu
  12 1 |          par svetlih oken v somrak. V naslednjem hipu je berač --
  13 1 |           nemarno in uborno postavo v stran, ko je lezel po ovinkih
  14 1 |          pod njo in široke stopnice v ozadju. Skozi vrata na desni
  15 1 |           in rejena ženska, zardela v obraz in nekoliko hripava. ~"
  16 1 |          gorek kotiček. ~"Ali nimaš v veži prostora?" je govoril
  17 1 |      govoril mal, suh možiček sedeč v zapečku in se pri tem trudil
  18 1 |          vidiš, da sedim jaz tu. Le v vežo pojdi!" ~"Kaj?" se
  19 1 |     potegnil čez obraz in se obrnil v stran. Žena pa se je, v
  20 1 |             v stran. Žena pa se je, v bokih se zibaje, vrnila
  21 1 |            Pa je tudi res, da ga ni v devetih župnijah bogastva,
  22 1 |         rdečice, kakor poleti pozno v večer večerna zarja. Te
  23 1 |              morajo biti veseli vsi v hiši! Ali ni tako prav?" ~
  24 1 |      zajavkala suha Jurijeva botra. V tem se je oglasila harmonika,
  25 1 |             On pa je vstal in odšel v vežo. Pečanka je potegnila
  26 1 |            je zasmejala in izginila v sosednjo sobo. Prišla je
  27 1 |           držal steklenico pikolita v roki in ji nalil kozarec.
  28 1 |         nevesta je bila že izginila v vežo. ~"Drži se, presneto
  29 1 |               Nevesta pa je stopila v vežo in iz veže v kuhinjo.
  30 1 |           stopila v vežo in iz veže v kuhinjo. V kuhinji je bilo
  31 1 |          vežo in iz veže v kuhinjo. V kuhinji je bilo čuti vikanje
  32 1 |      gledala nevesta in fant iz oči v oči. Fant je stopil k ognjišču,
  33 1 |            dejala trpko in mu segla v roko. "Ali ti ni slabo?" ~"
  34 1 |           se ne bila smela vzeti!" ~V tem hipu, ko je izrekla
  35 1 |             in da je nekaj zaječalo v njem. Videla mu je v obraz.
  36 1 |       zaječalo v njem. Videla mu je v obraz. Kljub temi je opazila
  37 1 |       lastna bridkost sta se borili v nji in ni vedela, kaj naj
  38 1 |             s katerima je zamahnila v zrak. ~"Anica! Vem, kaj
  39 1 |         hlapci me čuvaj, Tomaž dela v hiši, kar hoče." In glasneje
  40 1 |             Par trenutkov sta stala v nemi sreči in žalosti objeta
  41 1 |           harmoniko, da je hreščala v neubranih glasovih. Sredi
  42 1 |             od zadaj in ga potegnil v vežo. Par trenutkov nato
  43 1 |            je opazila, da je nastal v sobi hipoma mir. Tedaj se
  44 1 |             strah. Ne ljubi me, trn v peti sem ji!" ~Nekdo je
  45 1 |            Ančka že ve, zakaj ni!" ~V tem hipu pa je ko od gada
  46 1 |           ti ne morem še pomagati." V naslednjem trenutku se je
  47 1 |            Z drobnimi očmi je bodla v bolestnožalostno lice neveste
  48 1 |             da je osuplost izginila v istem hipu izrazu pomilovanja,
  49 2 |          tako šumno poroko, dasi ne v dvonadstropni hiši. Tudi
  50 2 |           je bil in voda je bobnela v potoku. In ravno ta povodenj
  51 2 |           okolu devetih je bilo, in v najlepšem veselju so se
  52 2 |       povedal trikrat isto in hotel v četrto še enkrat isto povedati,
  53 2 |     povedati, mu je segel oče Jurca v besedo: ~"Glej ga no, saj
  54 2 |             sva lepo gospodarila in v miru živela, in da sva stara,
  55 2 |         težka krošnja ni privoščila v plačilo telesu, ki jo je
  56 2 |        prigoljufanega denarja pa je v tvoji malhi?" ~"Pošteno
  57 2 |         nekje iz krošnje, da človek v resnici ni vedel ali govori
  58 2 |           ozrl na svojo krošnjo, in v resnici se mu je zdelo,
  59 2 |             ne privoščiš revežu, da v miru sne, pa še za tako
  60 2 |              Krošnjar se je stisnil v kot in govoril v mislih
  61 2 |            stisnil v kot in govoril v mislih s svojo krošnjo,
  62 2 |            ponos davnih let, ko sta v slogi gospodarila na Peči. ~
  63 2 |           izgubil njegov sin pravdo v prvi inštanci. Potem je
  64 2 |           izgubil njegov sin pravdo v drugi inštanci. Ko je v
  65 2 |             v drugi inštanci. Ko je v tretji inštanci dobil pravdo
  66 2 |          občutila to bridko resnico v polni meri, ko jo je njen
  67 2 |             njen stari suženj vrgel v podstrešje in se ni zmenil
  68 2 |          poslopje je pogledalo doli v dolino, mogočni hlevi ob
  69 2 |           hlevi za prešiče so stali v spremstvu mlade, zornolepe
  70 2 |        krošnjo, ki se je vila nekje v podstrešju čudovitih, nepoznanih
  71 2 |         mislil na težko vest, ki je v zadnjih sunkih utripala
  72 2 |             zadnjih sunkih utripala v podstrešju v obliki stare,
  73 2 |        sunkih utripala v podstrešju v obliki stare, preznojene
  74 2 |            katero je nanesel starec v nji. Mož, ki vse svoje življenje
  75 2 |             svojih dni ves zaljubil v svojega sina. Srce mu je
  76 2 |       veselja željan. Poznali so ga v vasi. V vsaki gostilni so
  77 2 |       željan. Poznali so ga v vasi. V vsaki gostilni so ga poznali.
  78 2 |       sladko je pogledoval dekletom v lica, da so zardele bežale
  79 2 |          lica, da so zardele bežale v hiše in so fantje stiskali
  80 2 |             je pognal, šel za njimi v gostilno in se jim postavil
  81 2 |          pretepa. ~Drugega jutra je v podstrešju krošnja notranje
  82 2 |   razkazoval hišo in jo peljal tudi v podstrešje, je mlada Pečanka
  83 2 |       krošnjar bi jo bil znal umeti v njenem govorjenju: ~"Kupil
  84 2 |           jo je čez dan in po noči, v zidu je brnelo, in ura je
  85 2 |           domislila krošnje ter šla v podstrešje. In z nekročeno
  86 2 |           se mi poljubi, vržem tebe v ogenj in Peč prodam. Ali
  87 2 |      besedah so ženi privrele solze v oči in ko zase je govorila: "
  88 2 |          more misliti." ~Da je bilo v krošnji od kadarkoli vsaj
  89 2 |              Sinu, in njej -- nič! ~V tisti uri je bila zapečatena
  90 3 |       najlepši in najmogočnejši dom v obsegu devetih in devetih
  91 3 |            ne poseče deset delavcev v desetih letih? In ni li
  92 3 |            veči, tem živeji je bila v nji moč in namen posvetiti
  93 3 |            in skrbi. In ta misel je v Katri popolnoma zadušila
  94 3 |         Katra. Posli so bili prišli v tak glas, da so ljudje cenili
  95 3 |          Peči, niti na njivah, niti v gozdu vse v redu, je jasno.
  96 3 |            njivah, niti v gozdu vse v redu, je jasno. Kjer hlapce
  97 3 |           čas na Peči. ~Tiste čase, v katerih smo začeli pripovedovati,
  98 3 |       prišlo njeno trdo vladanje že v pozabljenje, in je Katra
  99 3 |         klobase me bodo spravile še v grob." In res je bila ta
 100 3 |               naj je oni ne pahnejo v nesrečo". Bila je okorna
 101 3 |          mislila in to zelo glasno. V mladih letih je bila bolna
 102 3 |             in ena ji je bila sedla v uho, in tako se je zgodilo,
 103 3 |            utaborilo ko prepričanje v nji, da bodo sodni dan na
 104 3 |             ni bil Tomaž pri ljudeh v veliki časti. Leto za letom
 105 3 |            Leto za letom je odhajal v svet in se vračal čez zimo.
 106 3 |              ko je bilo treba oditi v svet. Šlo je vse, od ure
 107 3 |             pil za zadnje novce, si v sili potem izposodil kje
 108 3 |             in poprositi na posodo. V sili je prišel na Pečanko.
 109 3 |           je pljunil in zamrmral ko v vspodbudo par kletvic in
 110 3 |          koliko žaljenega ponosa je v njem, in v tej okornosti
 111 3 |      žaljenega ponosa je v njem, in v tej okornosti se ji je zazdel
 112 3 |            je polno dela in pa gori v gozdu je par polenčkov že
 113 3 |             teh par polenčkov tebi! V parih dneh si gotov z njimi." ~"
 114 3 |          sedaj, ko je zlagal polena v vrsto. In zdelo se je, da "
 115 3 |              Molče je vtaknil glavo v vodo, oblekel jopič in storil
 116 3 |          storil trden sklep, da gre v svet, in če mora pri zadnjih
 117 3 |             takemu delavcu, da hodi v svet, ko je doma dela in
 118 3 |     polagoma mehčalo srce. Moj Bog, v žepu je tako žalostno žvenketalo
 119 3 |          Tomaž, da bi se mu smejali v vasi, češ: na Peč je šel
 120 3 |            zadnje besede. Zadela je v živo. Samozavest Tomaževa
 121 3 |          Tomaž njen. Segla je naglo v žep, in Tomaž je tiščal,
 122 3 |              prej ko se je zavedel, v roki lep nov desetak. ~"
 123 3 |         brke si pusti, da mu silijo v usta, ko staremu pijancu." ~"
 124 3 |              da kadar odhaja človek v svet, ne gleda na to, kakšen
 125 3 |           njim, bodisi na polje ali v vas. In če sta zavila v
 126 3 |             v vas. In če sta zavila v gostilno in popila polič
 127 3 |        svoje sovrstnike. Krenili so v gostilno. Juri ni hotel
 128 3 |        Juriju pa je udarila rdečica v obraz. ~"Le pojdi, Juri,
 129 3 |           je stopil Juri h krčmarju v stran. "Bom plačal vse jaz,
 130 3 |      obstala in strmela nekaj hipov v prišleca, potem je presunljivo
 131 3 |             zelo reven. Morda se je v teh hipih celo zasmilil
 132 3 |            zakaj?" Oči so ji gorele v čudoviti jezi in solze so
 133 3 |             da se zdajpazdaj zakadi v moža. Toda ni se zakadila.
 134 3 |           pristopil mož, da ji seže v roko. ~"Nočem," je odtegnila
 135 3 |  zasmehujoče se je obrnila in odšla v vežo in zaklicala: ~"Kje
 136 3 |             Prišlec pa je s solzami v očeh gledal pred se v belo
 137 3 |       solzami v očeh gledal pred se v belo mizo, in nikogar ni
 138 3 |           znova glasu svoje sestre. V tem hipu so se odprla vrata
 139 3 |            roke pognana je omahnila v sobo, mala, bleda in revna
 140 3 |           in možu je pogled zarezal v srce. ~"Saj je še otrok!"
 141 3 |             je peljala deklica moža v malo podstrešno luknjo.
 142 3 |         starih cunj je ležalo notri v polutemi. Goste mreže pajčevin
 143 3 |           Mož je omahnil za deklico v prostor. ~"Tu!" je šepetala
 144 3 |          šepetala deklica. In kakor v opravičbo je pristavila: "
 145 3 |              Solze so ji zablestele v očeh. Stopil je k nji. ~"
 146 3 |           solzo. Zakaj mu je prišla v oči, ni vedel nihče. Morda
 147 3 |         Življenje na Peči pa je šlo v novem načrtu po starem.
 148 4 |            4. POGLAVJE~Anica~Nekje, v podstrešni sobici z dvoje
 149 4 |     podstrešni sobici z dvoje okni, v vasi je visela že leta in
 150 4 |         stara, komaj še jasna slika v starem, okrhanem okvirju:
 151 4 |       okvirju: veliko sivorjavo oko v svetlorumenem trikotu. Pod
 152 4 |         videla vendarle pred seboj. V svojih sanjah je gledala
 153 4 |           sanjah je gledala to oko, v njenih igrah je bilo z njo,
 154 4 |            let je bila čudna slika, v katere vznožju so potekala
 155 4 |           se je deklica sama mudila v sobici, je začutila nehote
 156 4 |            cerkve in onstran cerkve v breg in gozd, in tam pod
 157 4 |            senca in se je nad vasjo v pomladnih večerih razpel
 158 4 |            in na cerkev in na hišo, v kateri je sedaj ona? Lepo
 159 4 |              velike, rdeče lilije." V takih mislih je Anica zahrepenela
 160 4 |     hrepenenje in svojo radovednost v svoje srce. Tako so ji romale
 161 4 |         zgodilo, da je prišla Anica v šolo in prvo uro v šoli
 162 4 |            Anica v šolo in prvo uro v šoli je doživela nekaj,
 163 4 |             Tedaj pa se je pomolila v zadnjih klopeh roka kvišku. ~"
 164 4 |            gledal nekam preko vasi. V hipu pa je obstal in rekel: ~"
 165 4 |             Ali smem?" je zadrhtelo v nji. ~Prikimal je in se
 166 4 |            in Anica se je napravila v četrtek na Peč. Tam na mostiču
 167 4 |             je stal deček in gledal v vodo. Ko ga je poklicala,
 168 4 |             je zapodila!" ~Prvikrat v življenju je začutila Anica
 169 4 |           Nehote so ji prišle solze v oči. Pozabila je mahoma
 170 4 |            solze in začel je segati v žepe in ji ponujati jabolk
 171 4 |         ponujati jabolk in orehov. ~V neizbrisnem spominu je ostal
 172 4 |   živahnostjo ga je znala pridržati v vasi ali pospremiti do mostiča,
 173 4 |            spraviti ga začasno celo v veselje. In tako je bilo
 174 4 |             In tako je bilo od leta v leto, dokler se niso začeli
 175 4 |        izgubila mater. Tedaj je šla v sosednjo vas služit in se
 176 4 |            je po tetini smrti Anica v njenem stanovanju, in ker
 177 4 |            čase umrla edina šivilja v vasi. Za mestne in kmečke
 178 4 |           fantje, so ji radi dajali v delo spodnjo obleko. Tako
 179 4 |          obleko. Tako je bila Anica v svojih dvaindvajsetih letih
 180 4 |         svojih dvaindvajsetih letih v celi vasi priljubljena in
 181 4 |      vsakemu je rada pomagala, pela v cerkvi, pletla vence ob
 182 4 |           na svetu, da bi Anica šla v samostan in ni se utrudila,
 183 4 |         skoraj ugasnili, so oživeli v Anici, in od prvega trenotka
 184 4 |         bila popolnoma neprisiljena v govoru in občevanju z Jurijem.
 185 4 |           tedaj je Anica zaspala in v snu je videla mater. Iz
 186 4 |             je še bilo neodločnosti v nji, jo je premagala nepopisna
 187 4 |           skozi te čase pridobivalo v Anici čisto izrazito, posebno
 188 4 |            in Anica si je z rdečico v obrazu končno le priznala,
 189 4 |         zavedala, da si je ljubezen v kolikor je Anica na to mislila
 190 4 |             drugega dne zopet ozrla v Jurija in videla njegove
 191 4 |              in rdečica ji je plala v obraz, "takrat ni dovolila
 192 4 |         Smeš!" je skoro zakričal in v tistem hipu je bil odšel.
 193 4 |      srečnega. ~"Anica," je dejal, "v nedeljo naju okličejo!" ~"
 194 5 |          ogenj, in dim ji je bušnil v oči, da je zakašljala in
 195 5 |    predpasnikom. Nato pa je stopila v vežo in odšla na dvorišče.
 196 5 |      Marjanica," se je šalil fant. "V prvi klopi pri Sv. Valentinu
 197 5 |      ponovila nekaj tiše vračaje se v kuhinjo, kjer je našla Anico,
 198 5 |          Anica je bila vsula otrobi v posodo. Marjanica je pristopila
 199 5 |           ti bi še psa pahnil nazaj v vodo, če bi prilezel iz
 200 5 |            In motril jo je z rokama v žepu in ošabno potresoval
 201 5 |              in Tomaž se je umaknil v vežo. Ženski pa sta bili
 202 5 |             pa sta bili izsuli krmo v prešičje korito. ~"Za dve
 203 5 |        Marjanica. ~"Saj težko ni, a v prste reže," je pripomnila
 204 5 |         svoje oči in zagledala gori v oknu mej cvetočimi rožami
 205 5 |           Tedaj si Anica še ni bila v svesti, zakaj se ji zdi
 206 5 |            strani okno, in Anica je v tistem hipu prepoznala dvoje
 207 5 |       obličje, katero se ji je bilo v hipu zasenčilo z mrakom
 208 5 |          žalostno Anica. Vrnivši se v kuhinjo, je hitela Anica
 209 5 |          moža in taščo. Pogrnila je v sobi na mizi in postavila
 210 5 |          prikimala in šla. Našla je v kuhinji Marjanico vso divjo
 211 5 |             pa delala, seve! In še, v kar jo človek prisili, napravi
 212 5 |           ti, kaj, ki devlješ česen v ješpren? O, le vprašaj Krivca.
 213 5 |              je rekel, da veš česen v ješprenu " ~"Kaaj?" je zatulila
 214 5 |     poniglavka ti, zanikarna, česen v ješpren! Ste slišali kdaj
 215 5 |            je bilo čuti iz sobe, in v hipu se je Marjanica umirila.
 216 5 |            ki je bila stopila preje v kuhinjo, Juri. Iz sobe je
 217 5 |    prikimala Neža. Marjanica je šla v vežo in onstran v sobo in
 218 5 |            je šla v vežo in onstran v sobo in pustila vrata odprta. ~"
 219 5 |             da mi tu pogrinja kakor v gostilni. Bi raje mleko
 220 5 |           začutila, da ji stopa kri v lice. Skoro šepetajoč je
 221 5 |          dekli. ~"Po krompir pojdem v klet in po obelo!" je rekla
 222 5 |            zdaj? Pojdi malo pomagat v senožet ali pa razkolji
 223 5 |           pa razkolji tiste čoke za v peč. Saj vidiš, da hlapci
 224 5 |         hlapci nimajo časa." ~"Grem v senožet," je odvrnil Juri
 225 5 |            mož. ~"Zakaj pa ne spite v oni sobici gori?" ~"Ta je
 226 5 |        izzračim." ~Katra je stopila v kuhinjo. Anica je rezala
 227 5 |        vstopil Tomaž z velikim psom v kuhinjo. ~"Le lepo kuhajte
 228 5 |                Anici je udarila kri v lica. Silno zoprn ji je
 229 5 |                Anici je udarila kri v glavo. Hlapec in Katra sta
 230 5 |        Anica ju je slišala šepetati v veži in se smejati. "Oba
 231 5 |           in žalosti so ji privrele v oči. Tedaj je nož zaškrtal
 232 5 |        Tomaž in Katra sta se vrnila v kuhinjo. ~"Aha, to je za
 233 5 |            sem. Gori pa so postelje v neredu, in pometel tudi
 234 5 |         vstala burno in hitela gori v svojo sobo in se vrgla na
 235 5 |            to zaslužila?" ~In kakor v ogorčenosti in odporu je
 236 5 |             oči na sivorjavem očesu v okrhanem okvirju nad posteljo,
 237 5 |         ranjeno roko je dvignila ko v molitvi proti sliki in rekla: "
 238 5 |           Tam doli pa je našla moža v prijateljskem pomenku z
 239 5 |          njima, temveč se je vrnila v kuhinjo k Marjanici in delala
 240 6 |        snegom pokrite gore, tu doli v nižavi pa je kuhala mrzla
 241 6 |          dnevom je lezel enakomerno v megli, ginili so tedni,
 242 6 |         smrt na hruško in je prišla v deželo žalost in skrb in
 243 6 |        iskala pri možu? O Bog, prav v dno duše mu je videla, da
 244 6 |             bičem taščine nadvlade. V teh dneh se je bila sprijateljila
 245 6 |          Aničinih ust, in oči so ji v sveti navdušenosti zažarele. ~"
 246 6 |            oči so žarele tako čudno v somrak, in Anica je potegnila
 247 6 |          večera je ostal cele tedne v spominu Anici. Vedno in
 248 6 |         groznega, ali ni samo strah v nas in je smrt sama na sebi
 249 6 |             se ne boji smrti, zakaj v nji je ljubezen velika in
 250 6 |          pot, zaobrnilo njene misli v gotovo smer. Samo te negotovosti
 251 6 |       gledalo zagonetno in žalostno v somrak, in Anica, ki je
 252 6 |          tašča se je bila odpeljala v mesto, kjer je bil letni
 253 6 |        Jurija s seboj. Ko sta sedla v voz, je prišel za njima
 254 6 |            Anica, ko je prišla doli v sobo, ogromen kup blaga.
 255 6 |      skladišče obleke in ponavljala v duši: To je njej za obleko,
 256 6 |              pa bi si dal napraviti v vasi? Zakaj pa so šivilje,
 257 6 |           kje in kaj naj vzame prvo v roko. ~"Samo da mi obleko
 258 6 |            je pogledala ostro Anici v obraz in videča njeno zamišljenost
 259 6 |            dobro založena z obleko. V treh letih je ne obnosiš."
 260 6 |            treba!" Čutila je, da bi v hudi potrebi le nerada prejela
 261 6 |           in ko je sedela sključena v sobi, jo je začelo zebsti
 262 6 |           sobi, jo je začelo zebsti v noge in roke. In obenem
 263 6 |  zapuščenost in neznosno ji je bilo v sobi, polni vzduha po kupljenem
 264 6 |             hotelo delo izpod rok. ~V tem mučnem položaju je minil
 265 6 |         čudežu, ki se je bil zgodil v Lurdu in naštevala, koliko
 266 6 |            koliko duhovnikov je šlo v sprevodu, da se je Jerici,
 267 6 |         svetil obraz divne radosti. V družbi s tema dvema bitjema
 268 6 |           Anica zopet vzela šivanje v roke. Neljubo ji je bilo
 269 6 |         prosta. Ostala je bila sama v sobi in misli, ki so jo
 270 6 |         sama vase, brez solz ihtela v svoji zapuščenosti. Tedaj
 271 6 |          nepremična, z očmi vprtimi v delo. On pa je govoril kakor
 272 6 |  razburjenja, ki se je je polastilo v tem hipu, ni mogla zakriti,
 273 6 |         prav, da se tako malo mešam v vajine posle. Ti bi rada " ~"
 274 6 |             žena je najslabša dekla v hiši. Hlapcem mora šivati
 275 6 |      Hlapcem mora šivati srajce, in v zahvalo se ji hlapci krohočejo.
 276 6 |            začela znova šivati. Ali v grlu jo je dušilo. Toda
 277 6 |         krčevito. ~* * * ~Tam zunaj v naravi se je bilo zgodilo
 278 6 |          čemu ji je pri srcu mehko. V davne, pozne dni ji je snivala
 279 6 |           sedela na vrtu pred hišo. V senci je ležal visok mož
 280 6 |     pogledal, in ko se mu je vspela v naročje, jo je skoro s silo
 281 6 |             viknila Anica, iztrgala v hipu obleko tašči in hitela
 282 6 |         hipu obleko tašči in hitela v kuhinjo. Našla je Marjanico
 283 6 |             zakaj od jeze je kipelo v nji, da ne bi bila mogla
 284 6 |           se trudi in ubija od zore v mrak, troti pa žró." ~"Troti,
 285 6 |           sta si stala hlapca z oči v oči. Katra je stala ob strani.
 286 6 |            se je oglasil "oskrbnik" v Tomažu: ~"Kaj pa, če bi
 287 6 |           Da bi se hlapci vmešavali v reči, ki jih prav nič ne
 288 6 |          slišala Katra takih besed. V živo rano je zadel fant
 289 6 |         prav za prav Juri gospodar. V tej jezi je Katra pozabila
 290 6 |         mene!" ~Tomaž se je zakadil v Lipeta. ~"Če je pa tako
 291 6 |           zavida, se je obrnil Juri v stran... ~ ~
 292 7 |            7. POGLAVJE~Prva nedelja v adventu~Že davno je bilo
 293 7 |          Peči so bili pravkar odšli v vas. Vreme se zadnje dni
 294 7 |             zakaj ljudje, ki so šli v cerkev, posebno ženske,
 295 7 |           gresta mož in žena skupaj v cerkev. Morda se je ravno
 296 7 |             in ljudje so se zgrnili v cerkev. ~Tam gori na Peči
 297 7 |            je prehajal glas iz jeze v žalost, in žalost je pri
 298 7 |          pri zadnjih besedah prešla v solze, in solze so postale
 299 7 |                Neža je, živo zadeta v poštenje, za hip obmolknila.
 300 7 |         orožje tega sveta. Segla je v žep po ruto in razvezala
 301 7 |          branil, čisto nov goldinar v jopič in s premišljeno plemenitostjo
 302 7 |             Njej pa so silile solze v oči, in v srcu je klela
 303 7 |           so silile solze v oči, in v srcu je klela vojaški stan,
 304 7 |       Marjanico in se zaplela z njo v dolgo, srdito obravnavo
 305 7 |      naredila, če bi šla za paznico v Begunje, nakar je Marjanica
 306 7 |      Marjanica je postala na vratih v hišo in gledala Luko, ki
 307 7 |        umaknil od tam in hodil spat v seno, kdo ve, bi li ne imel
 308 7 |             in srebrnega goldinarja v nji. Ali nič ni bilo, in
 309 7 |            ugasnila, in Luka je bil v temi svoje žalosti brez
 310 7 |      žalosti brez pipe in tobaka in v srcu je sodil kruto sodbo
 311 7 |          kruto sodbo tatovom. ~Doli v hlevu je sedel prav ta čas
 312 7 |           pride čas, ko ga potrdijo v vojaka. Da bi ga ne potrdili
 313 7 |        vojaka. Da bi ga ne potrdili v dragonca, si Anže niti misliti
 314 7 |        zapravil ga nisem, pa ga ni. V nogavico sem ga povil " ~"
 315 7 |      nogavico sem ga povil " ~"Kaj, v nogavico?" je vprašal Anže, "
 316 7 |             grozno opazko: prazna! ~V hipu pa je prijel fanta
 317 7 |          fant ga ni izpustil ter mu v hipu stal ob strani. ~"Lep
 318 7 |      groznejšega. Potem pa je zavil v hlev, sedel na kup stelje
 319 7 |      neizrečena žalost ji je silila v molitev. In vendar ni mogla
 320 7 |             sodbe. Slišala je kakor v polsnu evangelij o sodnjem
 321 7 |   Pripognila se je, da bi mu videla v obraz. Bil je smrtnobled
 322 7 |            nje. ~"Kri!" je zaječalo v Anici, in noge so se ji
 323 7 |          noge so se ji zašibile, in v glavi ji je kljuvalo: znamenje,
 324 7 |           njo. Nekaj krvi je prišlo v njegovo lice, komaj slišno
 325 7 |              kaj bo sedaj, in kakor v odgovor ji je zvenelo po
 326 7 |           Marjanico spravili Jurija v posteljo, se je nekoliko
 327 7 |        ležal ko malo dete pred njo. V hipu pa jo je obšel strah,
 328 7 |             je začutila vlažno roko v svoji, da jo je streslo.
 329 7 |             in žalost sta se borili v nji. Ni mogla umeti. Če
 330 7 |           zanj. Solze so ji stopile v oči. Juri jih je opazil. ~"
 331 7 |              in rdečica ji je plala v obraz. Prijela ga je za
 332 7 |           njen obraz. Bila je divna v tem trenotku. Mož je vzdihnil.
 333 8 |           je bil uredil koncem hiše v domovanje in Katra mu je
 334 8 |        pripodobljajoče sv. Trojico, v zlatem okvirju povečana
 335 8 |        povečana fotografija Tomaža. V kotu za omaro pa je ležala
 336 8 |          kotu za omaro pa je ležala v svetem neredu med škornji
 337 8 |           tem ko so stale na polici v lepi vrsti polne s kaj pomembnimi
 338 8 |         včasih truden in se zavleče v svoje štiri stene. ~Tukaj
 339 8 |          pri gugajoči se mizi z oči v oči, in na mizi mej njima
 340 8 |       očividno že večkrat izpraznil v dušku svojo, katere pa ni
 341 8 |    zategnila Katra in se zasmejala. V hipu pa se ji je lice zopet
 342 8 |      vprašala, in njene oči so bile v resnici začudene. ~"Kaj
 343 8 |           tudi mogoče, da se poroči v drugo."  "Nikoli," je zasikala
 344 8 |          ponoviti, češ: naj ji vrže v obraz, ali pa Lipetu, katera
 345 8 |            je odvrnil. ~Segla mu je v roko. ~"Potem računaj in
 346 8 |            da si gospodar na Peči." V hipu je zbežala iz sobe.
 347 8 |       pijače. Obraz se mu je nabral v resne črte, ko so se polagoma
 348 8 |             ji vračala gotova slika v spomin. Močni in krepki
 349 8 |           ga je poslala k zdravniku v trg, je prišla priložnost,
 350 8 |             storila. ~Bila sta sama v veži, in fant je mislil
 351 8 |          Fant je obstal in uprl oko v Anico, da jo je obšla zbeganost,
 352 8 |              Tako," je dejal fant, "v štirih urah sem nazaj." ~"
 353 8 |               Našla je starega Luko v pogovoru z Nežo, katerega
 354 8 |       nevljudno Neži, ki je udarila v jok in vik, da je zašla
 355 8 |       nasproti Neži, da ji je vrgla v obraz, da se ji na nosu
 356 8 |            zopet zalučala Marjanici v obraz mnenje, naj gre raje
 357 8 |          obraz mnenje, naj gre raje v Begunje za paznico, in je
 358 8 |          strani napadena umikati in v veliko veselje opazila Šimna.
 359 8 |           za Nežo: ~"Kaj boš, Neža, v obraz mu vrzi tistih par
 360 8 |            Luki in rešil tako vozel v Nežino in Lukovo zadovoljnost,
 361 8 |          Lukovo zadovoljnost, ne pa v Marjaničino, ki je v svoji
 362 8 |             pa v Marjaničino, ki je v svoji togoti privoščila
 363 8 |            Anica je šla z Marjanico v kuhinjo. Tam je sedla, nevedoča,
 364 8 |           negotovost, da li je Juri v nevarnosti ali ne. Tomaž,
 365 8 |        dvorišče in šel nato raz Peč v vas. Na potu je srečal Jerico,
 366 8 |          nji in ji stisnil desetico v roke: ~"Na, moli za gospodarja
 367 8 |            Lipe je po kimal z glavo v pozdrav. Tomaž je stopil
 368 8 |           kako visoko se je dvignil v njem nekak odpor proti tej
 369 8 |          najmanjšega ne nedostajalo v bolezni in da raje sama
 370 8 |        otroška ljubezen je vzkipela v njem. Vse je odpustil, vse
 371 8 |       zdravnikovega prihoda zrcalil v njenem obrazu, ni poslej
 372 8 |            Rahla nevolja je drhtela v njenem glasu. Ali Juri je
 373 8 |         mati, kako bi to bilo lepo. V miru bi živeli, in jaz bi
 374 8 |          obrekovavke in bi dvignila v njem dvom. Zato se je nasmehnila
 375 8 |             ni slutil, da je igrača v materinih rokah, in skoro
 376 8 |         grla. Kakor da se srce trga v njem, je bil ta vzklik.
 377 8 |           mogoče že nadeja, kako bo v kratkem vdova , ta misel
 378 8 |       širokoodprtimi očmi je gledal v mater. Njeno lice je bilo
 379 8 |              Dokažite," je zahropel v drugo. ~"Nobene besede več
 380 8 |      vrisniti, da ga hoče zadušiti. V hipu globoko notri temna
 381 8 |           je bruhnil nov naval krvi v grlo in da mu gine zavest
 382 8 |           mu gine zavest in da pade v sivo, svinčeno meglo, globlji
 383 11|              In na vasi je bilo. In v gostilni pri "Cvičku" je
 384 11|            pri okrogli in pogrnjeni v kotu je sedel debel in rejen
 385 11|            neusmiljeno zadel z nogo v kolo izpod lope gledajočega
 386 11|           Šimnom proti veži. ~Notri v sobi je bila Katra z Anico
 387 11|             Pravkar je bila stopila v sobo in se lotila Luke,
 388 11|           ki je kašljal za pečjo: ~"V hlev se mi pojdi dret, celo
 389 11|         kuha. Ven naj gre. Če mu ni v hlevu dovolj dobro, pa naj
 390 11|           ni prav, mu streže." ~"Še v peklu ni hujše žene," je
 391 11|          pripomnil Luka. ~"Pa pojdi v pekel!" je odvrnila Katra
 392 11|             in sunila Anico s čajem v stran, da se je tekočina
 393 11|         prav!" je zastokal Luka, in v njegovih očeh je zagorelo
 394 11|           grozo začudila. Toda tudi v nji se je dvignil odpor
 395 11|        viknil zunaj mesar, in so se v naslednjem trenotku odprla
 396 11|         živino," je odvrnil mesar, "v temi so vse mačke sive,
 397 11|          Jerica in Anica sta ostali v sobi. Nedolgo zatem je bilo
 398 11|            se bili vrnili vsi nazaj v hlev. ~"Zakaj ne greste
 399 11|          čuti je bilo, da prihajajo v sobo. Res so prišli v sobo
 400 11|     prihajajo v sobo. Res so prišli v sobo in sedli za mizo. Mesar
 401 11|             Katra. ~"Raje vržem vse v ogenj," se je rotil mesar
 402 11|              da ne bo ni eden ostal v njegovih rokah, zato jih
 403 11|      četvero desetic in si je dolgo v noč ubijal v glavo, kako
 404 11|            si je dolgo v noč ubijal v glavo, kako priti pri Šimnu
 405 11|           Šimnu do svojega denarja. V tej misli je bil zaspal,
 406 11|            tej misli je bil zaspal, v tej misli se je prebudil.
 407 11|         Šimnov glas. ~Anže je začel v veliki naglici obuvati čevlje,
 408 11|   pripomnila: "Ti me boš spravil še v pekel!" ~"Kakor hočeš,"
 409 11|         Neža: ~"Šime, kaj si rekel, v oni zeleni omari da ima?" ~"
 410 11|          drhtela preplašena Neža in v duhu videla razjarjenega,
 411 11|       nikjer, če je še kaj poštenja v tebi." ~"Če pa ti nočeš
 412 11|           si jopič, spustil se doli v hlev in stopil na vrata
 413 11|         klical Anže. ~Šime je segel v žep in mu vrgel četvero
 414 11|           katere je Anže prestregel v klobuk. ~"Tako," se je smejal
 415 11|     prijatelji." Neža se je zmuzala v stran. Šime pa je pogledal
 416 11|           je storil Anže. Na vratih v vežo pa se je ustavil, položil
 417 11|         samega sebe. In se je vrnil v hlev in nametal živini krme.
 418 11|             more Anica pustiti moža v takem iz hiše, in še mnogo
 419 11|            sta spravili ženski kruh v peč, in ko je končno Marjanica
 420 11|           na ognjišče, je prišla še v sobo in vznemirila iz same
 421 11|         mleka in kos rženega kruha. V tem pa je bil prišel mesarjev
 422 11|          vola, in Luka je ostal sam v sobi. Tako je bil nekaj
 423 11|           je tako nenadno potisnila v roko toliko svoto, ko so
 424 11|        zazdelo se mu je, da je Neža v resnici švignila s pogledi
 425 11|            in sedaj posilil kašelj. V resnici ni čutil Luka sedaj
 426 11|            peči. Luka se je umaknil v skrajni kot. ~"Saj ne bom
 427 11|          veliko mirnost Luka, se pa v resnici bal, kaj bode, če
 428 11|       vrniti. Tedaj je prišla Anica v sobo. Njemu pa je šinila
 429 11|            mislil, da lahko izgubim v senu ali kjer si bodi; če
 430 11|             zlezel raz peč in odšel v kuhinjo. In nekake vzradoščenosti
 431 11|         Luka je opazil, da je odšla v sobo in se nato takoj vrnila,
 432 11|           Anica se je bila pomudila v svoji sobi. Nekaka radost
 433 11|           pogledala pri tej priliki v taščino sobo; vrata so bila
 434 11|              vrata so bila priprta, v sobi je bilo v neredu. Anica
 435 11|             priprta, v sobi je bilo v neredu. Anica je otvorila
 436 11|           je pustila delo in legla. V tem je zaspala. ~Zbudila
 437 11|            in hitela doli. Našla je v sobi, odkoder je prihajal
 438 11|             začutila Anica na sebi. V naslednjem hipu pa se je
 439 11|              ti nisi danes pometala v moji sobi?" ~"Ne!" je dejala
 440 11|             ga mora nekaj vprašati. V tistem trenotku pa so zaškripala
 441 11|            planila iz sobe in tekla v gorenje prostore. ~ ~
 442 12|        starčev proseči glas venomer v ušesih: ne izdajte me, našel
 443 12|      drhtela: "Za tatico me imajo!" V tej razburjenosti je bila
 444 12|            se stoprav domislila, da v temi ne najde ničesar. Nato
 445 12|          našla denar in si ga vdela v nedra. Odhitela je v kuhinjo.
 446 12|          vdela v nedra. Odhitela je v kuhinjo. Našla je Marjanico
 447 12|     Marjanico samo. Nato je planila v sobo in srečala na vratih
 448 12|              Nato je odhitela zopet v kuhinjo, ali vpričo Neže
 449 12|             je z drugimi k večerji. V sobo je bil prišel tudi
 450 12|             kuharica najlepše uživa v kuhinji, drugi pa so pravili,
 451 12|              da cmoka z ustnicami. ~V sobi je bilo tiho. Tudi
 452 12|             sobi je bilo tiho. Tudi v slast, kakor je bilo videti,
 453 12|      Zadrega ji je začela gnati kri v glavo. Tedaj pa je slišala,
 454 12|         kvišku. Vse, kar je opazila v prvem hipu, je bilo dvoje
 455 12|         satanske zlovolje ni videla v nobenih očeh. Kakor omočena
 456 12|      omočena je strmela Anica tašči v obraz, razvnet od prezirljive
 457 12|             mora pogrezniti, ali že v naslednjem hipu je začutila
 458 12|           je udaril vzduh po žganju v obraz, obenem jo je palil
 459 12|            ste pijani!" je viknila. V hipu se je tašči zresnilo
 460 12|            porogljivosti je sledilo v obrazu sovraštvo. ~"Kaj?"
 461 12|               je zahropla, "to meni v obraz, ti, ti, tatica!" ~"
 462 12|          Katra prvi hip odrevenela, v na slednjem pa je kriknila
 463 12|          Pojdi!" je velel mož trdo. V tem hipu je zatulila v divjem
 464 12|              V tem hipu je zatulila v divjem joku tašča in si
 465 12|          zgodilo. Odvihrala je gori v sobo. Mej prsti je občutila
 466 12|           povezala materine spomine v malo ruto. Potem je čutila,
 467 12|             od čudotajnega pogleda. V naslednjih trenotkih je
 468 12|      trenotkih je šinila skozi vežo v mrzlo, zvezdnato noč. Komaj
 469 12|            slišala samo šum viharja v gozdu in utripanje svojega
 470 12|         Juri. Prihajalo mu je slabo v sobi. Oprijemaje se sten,
 471 13|      navzdol. Visoko gori nad Pečjo v gozdu je šumel veter, tu
 472 13|           mostiča in za hip postala v senci zapuščenega mlina.
 473 13|            ni vedela, ali naj krene v vas ali v trg. Stoprav sedaj
 474 13|             ali naj krene v vas ali v trg. Stoprav sedaj je spoznala
 475 13|          deloma svoj siten položaj. V vas ne gre. Za ves svet
 476 13|            čast, pognal iz sobe. In v novi boli je zakrilila in
 477 13|           Juri, kaj si mi storil!" ~V hipu pa jo je navdala neke
 478 13|          Vrnem se ne," je mislila, "v službo pa tudi ne morem
 479 13|             par leti poročila nekam v trg. Sklenila je, da se
 480 13|            edino potrebno, da pride v trg. Anica je začela hiteti.
 481 13|        Anica mimo ovinka in opazila v dalji luči. Nekaka brezskrbnost
 482 13|           je polastila. Segla si je v nedra, in ker sprva ni takoj
 483 13|             sunek vetra in ji vrgel v oči ostrega peska. Krčevito
 484 13|           nocoj. In tako je dospela v trg. Minile sta jo trudnost
 485 13|         zato pa se je oglasil razum v nji, in prvič nocoj si je
 486 13|             je greh!" S temi očitki v srcu je šla po trgu in obstala
 487 13|            na levo in videla, da je v kuhinji. Dremajoča ženska
 488 13|           ženica, "kar na ono stran v mizat stopite, je zakurjeno,
 489 13|           pripomnil Kranjc in odšel v kuhinjo. ~Eden igravcev
 490 13|         umoval mož, "pa daleč, kaj! V mesto?" ~"Ne!" ~"Aha," je
 491 13|           jesti. Tedaj so se začuli v veži trdi koraki, nekdo
 492 13|            koraki, nekdo je naročal v kuhinjo vina. Anici je omahnila
 493 13|            naš voznik je že doma." ~V istem hipu so se odprla
 494 13|          gre slabo in da bo šlo vse v nič." ~Krčmar je pregledoval
 495 13|             tudi Lipe jo je opazil. V hipu se mu je lice zresnilo
 496 13|      sklonil nad krčmarja. ~"Ali je v redu?" ~"Bo," je dejal Kranjc, "
 497 13|            kaj pa Ocvirek?" ~"Je že v redu," je dejal z dokaj
 498 13|           prezgovornih." Lipe pa je v resnici stopil k Anici in
 499 13|              zlasti še, ker je bila v veliki zadregi. Lipe se
 500 13|           so pravili, da jih je bil v mlajših letih poln. Ker