Chapter

 1 1 |          zagledala prav nasproti sebi Lipeta. Videla je njegovo
 2 1 |          trdega, zaman je iskala sebi naproti dobrih in resnih
 3 2 |     viknil Jurca, ko je prišel k sebi, "kaj si rekel, kaj?" ~"
 4 3 |     prigoljufani!" je mislil pri sebi in z odporom pogledal pred
 5 3 |          nanj in se pridušil pri sebi: ~"Ne boš me več kavka,
 6 3 |     plačal vse jaz, pa nimam pri sebi!" je govoril in silno ga
 7 4 |  postelje in je morala imeti pri sebi nekoga. Tedaj je prišla
 8 6 |     Anica je potegnila deklico k sebi in jo poljubila. ~Vtis tega
 9 6 |         v nas in je smrt sama na sebi nekaj lepega? In nekega
10 6 |     Tomažu? Ali ne zna Neža sama sebi sešiti zimske kočemajke,
11 6 |        In potem jo je mož vzel k sebi in jo začel tolažiti, dokler
12 7 |         in potegnil njeno roko k sebi in ji jo začel poljubljati
13 11|        zakaj. Pospravila je bila sebi in pogledala pri tej priliki
14 11|         oči je začutila Anica na sebi. V naslednjem hipu pa se
15 12|          trpeti tega denarja pri sebi, da ga mora izročiti takoj
16 13|     morate vrniti, to ste dolžni sebi in Peči!" je dejal, tako,
17 14|     vprašal Anže, ko je prišel k sebi. ~"Ne," je odgovoril Luka, "
18 15|      nama ni mogoč mir. Ne hlini sebi in Juriju. Saj je vse zaman!" ~
19 15|          grozo je ponavljala pri sebi: "Še je Bog v nebesih..." ~
20 17|         resnostjo, da Anica sama sebi ni verjela, ko je odvrnila
21 19|        oni tja gori in molil pri sebi: ~"Daj Bog, da jo najdem
22 19|      bolnici in ni mogla priti k sebi. Vse se ji je zdelo tako
23 19|     drobno stvarco je redila pri sebi. Lepega dne pa so se spogledali
24 19|        Potem pa je rekel sam pri sebi: "To pa, čakati pa že mora.
25 19|       izdal jo je." Govoril je o sebi, ko da govori o tretji osebi.
26 20|        odvrnila Marjanica in pri sebi je mislila: "Druge se bojijo
27 20|      ostro pojmuje vse. Sama pri sebi šepeta in misli: ~"Petnajst
28 23|    motril in pripominjal sam pri sebi: ~"Kako gre Pečan, tisti,
29 24|      skoro na glas je rekla sama sebi: ~"Lipe, to ne sme biti!" ~"
30 24|      sladkogrenkemu, da ogluši v sebi glas po sreči, glas po njem,
31 24|    omotici je govorila tako sama sebi. Toda prav doli na dnu duše
32 24|        tega," je ugovarjala sama sebi. ~"Nisi? Zakaj neki si mu
33 24|        živi, in ti si jo vzela k sebi. Ti si vedela za vse; zato
34 25|        prosi Jerica in misli pri sebi: "Čarovnica je, hud pogled
35 25|        grešila, da je zatajila v sebi srce. Kdo ve, ali ne bo
36 26|         je dejal kmet, ga vzel k sebi in sedel. Tako so sedeli
37 26|       kamen in prišel nekoliko k sebi. Prijel se je za glavo in
38 27|      obličje v odejo in govorila sebi in Bogu slišno: ~"Jerica!
39 27|      hladnokrvnostjo dejala sama sebi: ~"Anica, sedaj si sama.
40 27|          je!" je dejala sama pri sebi, poiskala Anžeta in mu rekla,
41 28|         Sovražim," je rekla sama sebi, "gotovo sovražim!" ~Včasih
42 29|        je deklica smilila in pri sebi je godrnjala: ~"Kaj se toliko
43 29|        kakor da pritrjuje samemu sebi. Naročil je nove pijače. ~
44 30| odločnostjo je govorila sama pri sebi: ~"Tedaj ko mi je umiral
45 30|     domov," je ponavljal sam pri sebi. Ob enem je z veliko ljubeznijo
46 30|          Ti," je govoril sam pri sebi. "Morda me sam Bog pošilja,
47 30|        držala!" je dejal sam pri sebi. Dovolj jo je poznal. Ko
48 31|    gotovo," je govorila sama pri sebi. Znova jo je stresel mraz
49 32|      zunaj," je mislila sama pri sebi Anica, in nič več ji ni