Chapter

 1 1 |      Jurijeva botra, Cilika. ~"Si slišala?" je pogledala Pečanka nevesto.
 2 1 |        kakor iz čudne dalje ga je slišala govoriti: ~"Mati, ali je
 3 2 |       krošnje: Kupila, zaslužila. Slišala jo je čez dan in po noči,
 4 4 |         kje so. In tedaj je Anica slišala, da je vprašala učiteljica
 5 4 |   učiteljice. ~"Ali je ni tu?" je slišala zatem, in otroci so pokazali
 6 5 |          na dvorišče. Anica jo je slišala govoriti zunaj. ~"He, Lipe,
 7 5 |         in se napravila, ko da ni slišala ničesar. ~"Kaj je rekla?"
 8 5 |     narezovati obelo. In tedaj je slišala Tomažev glas iz dvorišča: ~"
 9 5 |         postopač." ~Nato je Anica slišala, da sta se hlapec in Katra
10 5 |         ti ali Anica!" ~"Kaj?" ni slišala Marjanica. ~"No, Anica,"
11 5 |  zapustila kuhinjo in Anica ju je slišala šepetati v veži in se smejati. "
12 6 |           raz Peč." ~Še nikoli ni slišala Katra takih besed. V živo
13 7 |          evangelija in propovedi. Slišala je, da se bodo prikazala
14 7 |         tedaj bo blizu ura sodbe. Slišala je kakor v polsnu evangelij
15 7 |           ali niti razumela, niti slišala ni dobro vsega. Zopet in
16 11|         glas. Kakor skozi mrak je slišala: ~"Ne izdajte me, za božjo
17 12|          kri v glavo. Tedaj pa je slišala, da je nekdo vrgel žlico
18 12|        motril Katro. Jerico pa je slišala Anica šepetati: Jezus, Marija.
19 12|         je in poslušala. Sprva je slišala samo šum viharja v gozdu
20 13|         Spoznala je bila ta glas. Slišala je pripomniti Kranjca: ~"
21 15|      zlost s prestolov? Ali si pa slišala, da se je katera njih do
22 15|       vdala v svojo usodo? Ali si slišala, da se je odrekla dedna
23 15|       Ihtela je. In venomer ga je slišala govoriti: Še vprašaš, če
24 15|      vprašala Marjanica. "Saj sem slišala, gotovo sem slišala, njegov
25 15|           sem slišala, gotovo sem slišala, njegov glas je bil." Tedaj
26 15|          jo je pogledala Katra. ~"Slišala sem ga, vprašal je po Anici!"
27 15|    Marjanico s Katro na vratih in slišala šepetati taščo: "Mrtev!" ~"
28 17|         On pa je stopil k nji, in slišala ga je govoriti, dasi se
29 18|          Tomaža nikjer, pač pa je slišala zunaj Lukov glas: ~"Pijan
30 18|          šepetajočih ustnic in je slišala pokojno in nežno, ko odgovor
31 19|        ležala, in Marjanica jo je slišala smrčati. Vrnila se je Marjanica
32 21|   gospodinja in pa "mati". Pa sem slišala, da govorita o meni." ~"
33 22| Predvčeranjem si rekel. Jedert je slišala, da veš. Kaj? Si se hotel
34 25|     zagledala plah Lukov obraz in slišala je njegov glas, mehek in
35 26|      stari materi. Če sem le prav slišala -- seve!" ~Baš ko je Luka
36 27|         gledala otroku v obraz in slišala njegove bolestne vzklike,
37 27|        Tomaž, izpusti!" ~"Ti!" je slišala sedaj Tomažev glas, "ali
38 28|            Iz odvetnikove sobe je slišala Anica sledeče raztrgane
39 29|      kuhinji pri županu in je vse slišala." In potem je vse povedala
40 29|        Peči vsi nekam tiše. Da bi slišala na desno uho kaj slabše,
41 29|        opazila ničesar, pač pa je slišala nepoznan, izpremenjen glas,
42 30|       svote. ~Anica nadaljnega ni slišala več. ~"Izgubila sem," je
43 31|         to noč, potem, ko je bila slišala priti Katro domov. Stopila
44 31|           me... zastrupila..." je slišala nejasno Anica, v naslednjem
45 32|      zamolklo grmelo, in Anica je slišala od nekod glasno padanje
46 32|          usodne noči. Ko je sedaj slišala, da je Luka izginil, se
47 32|          prihajalo v misel, da je slišala nekoč, kako na vislice obsojeni