Chapter

 1 1 |           Kocijan, boter Jurijev s svojo suho ženo Jurijevo botro,
 2 2 |      siromak" se je boječe ozrl na svojo krošnjo, in v resnici se
 3 2 |          kot in govoril v mislih s svojo krošnjo, medtem ko so njegovi
 4 2 |         dan in nastavljal ušesa na svojo krošnjo in prisluškoval
 5 3 |           namen posvetiti Peči vso svojo delavnost, skrb in nego. ~
 6 3 |            se je zbudil in preštel svojo gotovino, par srebrnih dvajsetic
 7 4 |          Anica, ki je zelo ljubila svojo mater, zaprla svoje hrepenenje
 8 4 |         zaprla svoje hrepenenje in svojo radovednost v svoje srce.
 9 4 |           Ona pa je ohranila vedno svojo skromnost. Ni se oblačila
10 5 |      vstala burno in hitela gori v svojo sobo in se vrgla na posteljo
11 6 |           prav?" S silo je krotila svojo žalost Anica, hotela se
12 7 |            je sklenil samo braniti svojo trdnjavo in, če bi se dalo,
13 7 |           mižal!" ~"Šime, misli na svojo dušo, meni si obljubil,
14 8 |          večkrat izpraznil v dušku svojo, katere pa ni polnil iz
15 14|    nedolžnih deklic, ki so prelile svojo kri za Boga, in da ona moli
16 14|          podstrešje, kjer je imela svojo posteljo v temnem kotu. ~"
17 15|        bila. Pregnanka, bori se za svojo last! Ali naj se ti tašča
18 15|       katera njih do smrti vdala v svojo usodo? Ali si slišala, da
19 15|           on videl sreče njene nad svojo močjo, ko je obljubila zavržena,
20 15|            ob polpriprtih vratih v svojo sobo. Svetla dnevna luč
21 16|     zadoščenje, ko da izpolnjujejo svojo službo, je bilo v njihovih
22 16|          žene, in samo hlod je pel svojo mrtvaško pesem. ~"Tako veselo
23 16|          visokoraslem odru, odet v svojo ženitovanjsko obleko, oblit
24 17|          lažje kot vi. Kadar Katra svojo sklene, tedaj jo izvede.
25 17| premagovanjem je izkušala prikriti svojo vznemirjenost. Ko pa je
26 18|           in zatekla se je zopet v svojo sobo in k trebušni steklenici.
27 19|        morda niti imela ni, niti v svojo običajno torbo, temveč neprenehoma
28 19|      stekla za njo in jo peljala v svojo sobo. Tam je še rekla Marjanici: ~"
29 20|        ljudomili stranki ugotoviti svojo pravico, da se sme greti
30 21|       dejal: ~"Le pehaj se sama za svojo srečo." ~* * * ~Prav tistega
31 22|       zibelko in jo odnesla gori v svojo sobo. In ko je dete zaspalo,
32 22|            Anica. Katra je odšla v svojo sobo in mrmrala: ~"Le počakaj,
33 23|            premagal samega sebe in svojo radovednost, rekoč: ~"Če
34 25|            v hiši, je ohranila vso svojo mirnost. Pač pa se je Neža
35 26|          starca. S silo je krotila svojo jezo in govorila polglasno: ~"
36 28|       Anica napol omočena zaprla v svojo sobo in trpela mnogo. ~Nekaka
37 28|           obličje. Pojasnila mu je svojo zadevo pri odvetniku. Sprva
38 29|         Anico, naj vzame deklico v svojo zaščito, in res je Anica
39 29|       vzela Jerico in jo odvedla v svojo sobo, kjer si je deklica
40 29|          bila pred Anico zatajila. Svojo jezo nad Luko pa je hotela
41 30|           solz. ~Anica pa je šla v svojo sobo in legla ter zaspala,
42 30|          je sicer, da je on storil svojo dolžnost. Če se je prenaglila
43 31|         Sicer je bila podarila vso svojo dediščino neki bližnji soroščini
44 31|          je pripel okusno in varno svojo mrežo. ~Tistega dne pa se
45 31|            plakati. Plakala je nad svojo nemočjo in življenjem, ki
46 31|          sije? Že ni verjela več v svojo srečo. Vsaj mir, vsaj mir