Chapter

 1 1 |        pometala. ~"Ali ni mojega moža tu?" je vprašala Anica. ~
 2 1 |        pogleda in ozrla se je na moža. Tašča ji je molče obrnila
 3 1 |      ljuba sestra." ~Tedaj pa je moža nekdo rahlo prijel od zadaj
 4 1 |         je videla vstati svojega moža, prijeti kozarec in ga treščiti
 5 2 |       začudeni pogledali kvišku. Moža pa je objel nebodrzen pogum
 6 2 |          Jurca. Ali pogledala se moža nista. Strah, žalost pred
 7 2 |      Pečanka kriknila in pahnila moža od sebe in zaihtela. Stari
 8 3 |          motrila Katra orjaškega moža, ki mu ni šla posebno lahko
 9 3 |        da se zdajpazdaj zakadi v moža. Toda ni se zakadila. Zasmejala
10 3 |           Zasmejala se je, da je moža pretreslo od glave do nog. ~"
11 3 |       streho, je peljala deklica moža v malo podstrešno luknjo.
12 5 |        Anica pripravljat kavo za moža in taščo. Pogrnila je v
13 5 |        In tam doli sta stala dva moža. Eden od njiju slaboten
14 5 |  dvorišču. ~Tam doli pa je našla moža v prijateljskem pomenku
15 6 |        vsemu, jezila se skoro na moža, da sama ni vedela zakaj.
16 6 |         Anica na Jurija, svojega moža. In začutila je sedaj prav
17 6 | brezmejno žalostna, ko se spomni moža, ki jo je prvo sunil in
18 7 |    Najbrže Marjanica ni razumela moža. Zato je zamahnila z roko
19 7 |      moško stran in pogledala na moža. In vselej je nato dvignila
20 7 |          in zopet se je ozrla na moža in čim dalje se je ozirala,
21 7 |    zgrudi na tla, se je ozrla na moža in videla, da si briše čelo,
22 7 |        sklonjeno postavo svojega moža. Planila je k njemu. ~"Juri,
23 8 |         strani njenega bolehnega moža. Od onega dne pa, ko se
24 11|          kako more Anica pustiti moža v takem iz hiše, in še mnogo
25 13| prenaglila? Ali sem delala prav? Moža zapustiti je greh!" S temi
26 13|         bodril in mešal kvarte. ~Moža sta se po kratkem obotavljanju
27 13|     pripomnil Lipe. Tedaj sta se moža nehote ozrla na Anico, in
28 15|    koliko srca si ti pokazala do moža, katerega si sinoči zapustila,
29 15|       Spoznala je pisavo svojega moža in je čitala, ne da bi umela,
30 17|       vam prebero oporoko vašega moža. Potem boste vedeli, kaj
31 17|        znala napraviti iz vašega moža vaša tašča. Ali zdaj verujete,
32 17|         In z grozo je mislila na moža, ki jo je ravnokar zapustil.
33 20|           Molče sta v mrak odeta moža spela v breg. Ko sta prišla
34 21|       vnemo gojil svoj Kuk. Tega moža je bilo sodišče izbralo
35 22|          ima, če te hoče. Lepega moža bo imela, prav res, lepega.
36 23|          misel, ko je primerjala moža z Lipetom, je oživela v
37 24|         je in merila prezirljivo moža: ~"Če je pa tako," je rekla, "
38 26|         noč." ~Molče sta stopala moža nekaj korakov nizdol po
39 26|         Začuden je pogledal Luka moža. Ta pa je naglo vprašal: ~"
40 27|      Vonj žganja je zaudarjal iz moža. Jecal je: ~"Boš, boš! Moraš
41 28|        je bilo razmerje njeno do moža, in da bi li mogla prinesti
42 30|    dejala ona in nevoljna merila moža, češ, da se norca dela iz
43 31|        se ji je zazdelo, da vidi moža stati doli na dvorišču. ~"
44 33|    resnici je romala čutarica od moža k ženi. Pri tem sta stara
45 34|       slabo. Rahlo se opiraje na moža je napol sedela napol ležala
46 34|      svetu kakor slovo, slovo od moža, življenja in solnca... ~