Chapter

 1 5 |         tudi še ni nihče. Vsako dete zna več ko ti." ~Katra in
 2 6 |       Jerico. Nehote ji je bilo dete prirastlo k srcu. Izraz
 3 6 |      ozrla na njo. Kako more to dete govoriti o smrti? Kaj sploh
 4 7 |     obema rokama in ga nesla ko dete, zakaj, kakor dete slab
 5 7 |     nesla ko dete, zakaj, kakor dete slab se ji je zdel, in njene
 6 7 |    človeka, ki je ležal ko malo dete pred njo. V hipu pa jo je
 7 14|        tako utrujeno in zbegano dete še bolj zbegal. Podobna
 8 14|  ihtenja. ~"Le joči, ubogo moje dete," je govorila Katra, "odleglo
 9 15|       nazaj k možu, ki je kakor dete po pameti in zdravju. In
10 15|        zdravju. In vendar je to dete njen mož, in dolžna mu je,
11 17|        ni rešena. Prvič ni bilo dete, katero je postavil Juri
12 18|         je bila rekla Jerici: ~"Dete ljubo, moli, moli! Tebe
13 18|         bolesti: ~"Anica, ljubo dete! O Bog, usmiljeni, je že
14 20| Zaplotarica mladi materi drobno dete v posteljo. Anica pa je
15 22|        je dejala in ga stresla. Dete je razvilo ročico. Prav
16 22|       se je. Kdo ve, kako se je dete doteknilo razbeljenega železa.
17 22|        železa. Zacvrčalo je, in dete je zajokalo. Katra je razburjena
18 22|         Mati je začela tolažiti dete. Toda dete je jokalo in
19 22|      začela tolažiti dete. Toda dete je jokalo in jokalo ter
20 22|     gori v svojo sobo. In ko je dete zaspalo, je zaprla vrata
21 22|     varovala in čuvala otroka. ~Dete je spalo nocoj nemirno in
22 22|        bala se je neizrečeno za dete. ~In ko se je proti jutru
23 22|         In ko se je proti jutru dete zopet prebudilo, ga je nosila
24 22|        Čuvaj njega in mene!" In dete je zaspalo. Anica je legla,
25 23|  odvrnila. ~"Kaj pa, ali ima že dete botra za birmo?" je vprašal
26 23|    zibelki. ~Toda, kaj je tebi, dete, da stočeš? Anica je kriknila. ~
27 23|        hipov pozneje bi se bilo dete zadušilo. ~ ~
28 24|      glasom je rekla: "Kje imaš dete?" "Nimam ga," je odgovorila
29 24|      nad zibelko, da bi zakrila dete. "Kaj ga skrivaš, ko vem,
30 24|      teboj, bi se mi bilo kmalu dete zadušilo. Ne, ne smem misliti!
31 24|       ona nima nikogar. Pač ima dete. Ali tudi temu je treba
32 24|        kakor da se ji hoče celó dete rogati. Viharno je planila
33 24|        Vidiš. Zato je treba, da dete umrje!" ~"Umrje!" ~"Anica
34 27|    gotovo Jerica, ki je večkrat dete pestovala, prenesla nanj
35 27|       da ni čutila, videča kako dete gori, in da ima koze, sprva
36 27|       je ta žena ona sama in to dete njeno dete, in da ima to
37 27|       ona sama in to dete njeno dete, in da ima to dete koze,
38 27|        njeno dete, in da ima to dete koze, je nemirna planila
39 27|     naslednjem hipu je položila dete zopet v zibel, prevzeta
40 27|       prevzeta od strahu, da se dete prehladi. ~In nič ni hotelo
41 27|       je prišel trenotek, da je dete utihnilo in odplulo v sinjo
42 29|    kakor je pričakovala, spečo. Dete si ni upalo iz Aničine sobe,
43 29|      Nenadoma je začutilo ubogo dete, da jo nekdo drami. Odprla
44 29|        Da," je šklepetalo ubogo dete z zobmi. ~"Če ne greš do
45 32|         vzeti moraš, moje ljubo dete!" Marjanica je nevede tikala
46 34|       iz njih. ~Ona se je kakor dete privila k njemu in se smehljala,