Chapter

 1 1 |         in se krohotal pred se. ~"No, ali ne bosta plesala?"
 2 2 |         Jurca v besedo: ~"Glej ga no, saj to vemo dobro, da sva
 3 3 |        Nak. Tako pa ne." ~"Lej ga no! Kdo pa pravi, da boš tako
 4 3 |         boš malo bolj gledal. Lej no, kakšen pa si. In brke si
 5 3 |         na to, kakšen je. ~"Pojdi no," je odvrnila prijazno Katra, "
 6 3 |          odvrnil Juri. ~"Pusti ga no," je pristavil porogljivo
 7 5 |            in ji ozebejo prsti. ~"No, Vrana, no!" je vikal Lipe
 8 5 |       ozebejo prsti. ~"No, Vrana, no!" je vikal Lipe na mlado
 9 5 |            Ali res diši?" ~"Pojdi no," je odvrnil mož in ji stisnil
10 5 |       kateri delajo steljo?" ~"I, no," je pripomnila Neža, "saj
11 5 |         in se obrnila k Juriju. ~"No, kaj pa zdaj? Pojdi malo
12 5 |     kosilo?" je zastokala tašča, "no, ti pa znaš, ali je to za
13 5 |          žvižg in Tomažev glas: ~"No, Sultan, pojdeš z mano?
14 5 |         se je ustopila predenj: ~"No, zal pa si, zal, da le zamazan
15 5 |           ni slišala Marjanica. ~"No, Anica," je pristopil hlapec. "
16 6 |          jaz to, drugače " ~"Kako no?" je zopet vprašal nestrpno. ~"
17 6 |          prijela za rob obleke. ~"No, ti si pa lepa," je vzkliknila
18 7 |         opazkam čakajočih. ~"Glej no," je bilo čuti, "tam gresta "
19 7 |        Tistih par grošev! Glej jo no, s takim namenom si mi dajala.
20 7 |     razumela Marjanica. "In zakaj no, zakaj bi bilo bolje?" ~
21 8 |      zresnilo in je pristavila: ~"No, in kaj misliš, kaj?" ~"
22 8 |            Da bo vedela, povej ji no, povej naši Anici, naj le
23 11|           je na vratih. ~"Recite, no, pametno besedo!" ~"Dvesto!"
24 12|           in Tomaža. ~"I, skrijte no!" je zaklical zdaj Tomaž.
25 13|     premotril Anico in vprašal: ~"No, kako pa, vi mlada! Kaj
26 15|     očitajočim glasom je rekel: ~"No, si se premislila in se
27 15|          Katra, "pa ga sama nima. No, koliko srca si ti pokazala
28 15|        nadaljevala Katra. "Povej, no, potem še to, kako da nisi
29 15|         si se sploh vrnila? Povej no!" ~Anica je z blaznim smehom
30 16|       nekaj nenavadnega. Ali kaj? No, da, mož ji je umrl, Juri
31 16|      besede Marjaničine: ~"Glejte no, saj ste žena in ne otrok.
32 16|      pomagaj! Premagajte se malo, no, ljuba moja Anica. Malo
33 16|           smili. Prav res. Glejte no. Bog pomagaj, dobra beseda
34 16|      otrok, da ste mati! I seveda no, kar pijte, vam bo dalo
35 19|          Bog te je poslal, daj ji no, daj, saj vidiš, da umira,
36 19|       bile sinile, in je rekla: ~"No, kaj pa ti, kaj!" ~"Ti je
37 20|          Kdo bi si mislil, glejte no." In Marjanica je pri vsej
38 20|           na njene ustnice. ~"Pij no, le pij!" ~Anica bi viknila,
39 20|    venomer jokala. ~"Zakaj jočeš, no!" je vprašala zdaj že vznemirjena
40 21|        veš?" se je začudil Anže, "no, ti si pa lepa. Ali nisi
41 23| Pozdravila sta se in umolknila. ~"No, ali si nimata ničesar povedati?"
42 24|         pa Tomaž?" ~"Tomaž? Pojdi no; naj gre, kamor hoče. Je
43 26|          nihče, Hanca jo ozdravi! No, pojdi! Saj vidiš, da jaz
44 26|          pa vrl dečko! Pa glej ga no, saj je tu!" ~Prav v tem
45 26|     tvojega očeta. Pa ga vprašaj, no, enkrat, Luka, vprašaj,