Chapter

 1 1 |        naj sedim z beračem? In njemu si dala vina, meni ga pa
 2 1 |        Nevesta se je nagnila k njemu. On pa je vstal in odšel
 3 1 |        tega." ~Privila se je k njemu in čisto blizu lica mu je
 4 1 |        in se tesneje privila k njemu. "Ni res, kdo pravi da si
 5 2 |  obrnil je drugače. Meni sina, njemu sina. Ali zdaj veste?" ~"
 6 2 |        on meni ponujal, jaz pa njemu. Prepirala se pa nisva in
 7 3 |         Katra je bila nasproti njemu ista ko prejšnji dan. Nevedoma
 8 4 |    prestrašil. ~"Prišla sem." ~Njemu pa so se ulile solze čez
 9 6 |        ki je včasih dvignila k njemu oko, je čutila, da ji je
10 7 |     svojega moža. Planila je k njemu. ~"Juri, ali ti je slabo?"
11 7 |      pod strop. Ona je sedla k njemu. Bala se ga je pogledati
12 8 |        Katra je stopila prav k njemu in mu skoro šepetaje rekla: ~"
13 8 | pravkar oditi, ko je stopila k njemu in rekla: ~"Zaradi Tomaža,
14 8 |     pozdrav. Tomaž je stopil k njemu: ~"Saj greš na Peč!" ~"Grem!" ~"
15 8 |     njegov nemir, stopila je k njemu in mu ovila roko okrog vratu: ~"
16 11|        je prišla Anica v sobo. Njemu pa je šinila nova misel
17 11|    vprašala Anica in stopila k njemu. Dvignil je glavo, in Anica
18 13|        kaj se je bilo zgodilo. Njemu pa je igralo na resnem licu
19 13|     nekaj." ~Dvignila je oči k njemu. Bil je vedno oni stari,
20 13|    Nikoli!" je rekla strastno. Njemu je šinil dobrovoljen nasmeh
21 14|       dvignila in se sklonil k njemu: "Anže, ne pravi nikomur,
22 15|  omenila niti z besedo Lipeta. Njemu pa se je videlo, da bi rad
23 15|      ko je obljubila zavržena, njemu, ki jo je zavrgel, zvestobo
24 17|        sedaj divji odpor proti njemu, in od sramežljivosti je
25 17|        ni dobila ugovora proti njemu. In vendar je čutila, da
26 17|    hvaležna je stopila korak k njemu, ko pa je opazila v njegovih
27 17|     objela deklico: ~"Šla bi k njemu in mu povedala, da naj spi
28 18|      je gledala na fanta. Tudi njemu se je zazdelo, da je rekel
29 18|  večnosti naproti, gre naproti njemu, ki je tam." ~Tedaj pa se
30 19|    Luka. ~Deklica je stopila k njemu, ali videča njegovo čudno
31 20|       Katra brata in planila k njemu: ~"Ven pojdi, ali je za
32 22|        deklo. Planila je proti njemu, ga popadla za vrat in ga
33 22|       se je zgenila in odšla k njemu in se vrnila kmalu zatem
34 23|      očeta. In vendar se je to njemu zgodilo danes, in Anže je
35 23|       Toliko src bo zahotelo k Njemu, toliko usten zaprosilo!
36 26|      Sedel je na starem stolu, njemu nasproti ob Jeričini postelji
37 26|     vzel otroka, ki je silil k njemu. ~"Kaj pa, blagoslova ste
38 27|       naj Pušar dela, kakor se njemu zdi. Tako je bil Pušar ukrenil
39 27|      potem zadnjič in nič več, njemu nič več, njenemu detetu,
40 28|       začela celó pravdo proti njemu. Z lahkoto je resni in previdni
41 29|     bil kdo tozadevno prišel k njemu po pomoč, se je sicer zavzel
42 32|    vrata odpre, pojdem noter k njemu in bom z njim večerjal in
43 33|      čutarice, in da je sedela njemu naproti stara ženica, istotako
44 34|        je kakor dete privila k njemu in se smehljala, ko da je