Chapter

 1 1 |          ko je harmonika utihnila. Nekdo, ki je hotel skozi vrata,
 2 1 |            vse druge glasove, samo nekdo je klical na ves glas: "
 3 1 |           Saj je dobil že dva!" je nekdo ugovarjal. ~"Godcu polič
 4 1 |          peči. Toda tu je že sedel nekdo, in videti je bilo, da mu
 5 1 |          čuti veselo pritrjevanje. Nekdo je hripavo ponavljal: ~"
 6 1 |          dvorišču je!" je zaklical nekdo za Anico. Bil je Lipe. Za
 7 1 |         sestra." ~Tedaj pa je moža nekdo rahlo prijel od zadaj in
 8 1 |   omotičnost se je je polaščevalo. Nekdo, menda Kocijan ji je pripovedoval
 9 1 |           me, trn v peti sem ji!" ~Nekdo je položil vlažno roko na
10 2 |          in mož se ne prepirata." ~Nekdo je nekaj zašepetal, in nekaj
11 2 |             stric!" je dejal tedaj nekdo na vratih in z lačnimi očmi
12 3 |        istem času prišel na Peč še nekdo drugi in na čisto drugačen
13 3 |        cesti, in prav tisti hip je nekdo hitel s Peči doli na cesto
14 6 |        doli so ropotali vozovi, in nekdo je rekel, da se peljejo
15 6 |        pognati na Lipeta, ko ga je nekdo prijel za rame. Bil je Juri.
16 7 |         Tam gori na Peči pa je bil nekdo zamudil in je sedaj hitel
17 11|         svetu," je pripomnil zopet nekdo, "dobro vem, kaj je z amerikanskim
18 11|    omahnila. Zdelo se ji je, da je nekdo silovito zamahnil proti
19 12|          bolest, udarec, ki je bil nekdo zamahnil proti njenemu srcu,
20 12|         Tedaj pa je slišala, da je nekdo vrgel žlico ob mizo. Pogledala
21 12|        Tedaj pa je začutila, da je nekdo položil roko na njeno ramo,
22 12|            tatica!" ~Prav tedaj je nekdo stopil na prag. Bil je Juri.
23 13|      Zazdelo se ji je bilo, da gre nekdo za njo. Prisluhnila je.
24 13|         začuli v veži trdi koraki, nekdo je naročal v kuhinjo vina.
25 14|            je zazdelo, da je nekje nekdo zaškripal z zobmi, in mrzlo
26 15|     gospodinja!" je zaklical tedaj nekdo za njo. Ozrla se je. Bil
27 15| odbijajočih se od nekod, je slonel nekdo s povešeno glavo, oblito
28 16|         tresejo noge, se je ozrla. Nekdo ji je ponudil stol, in sedla
29 17|          odprla vrata. Tedaj jo je nekdo prijel za roko, jo potisnil
30 20|         Par ur pozneje je prinesel nekdo na njene ustnice posodo
31 20|            ob koncu postelje stoji nekdo. Anica prepozna taščo. ~
32 20|            je to? Ali ne stoji tam nekdo? Ali ni to Luka? Da, Luka
33 20|      dogodilo. Tam nekje v kotu je nekdo bolestno tulil. Anica se
34 23|             Na vratih cerkve ji je nekdo po kimal z glavo, ozrla
35 25|        Tedaj je začutila, da jo je nekdo dvignil in položil na posteljo,
36 27|           ji je skoraj, ko da sedi nekdo drugi tu na njenem mestu,
37 27|           začutila Anica, da ji je nekdo s silo prijel roko in ji
38 27|        zabolelo, ko da jo je sunil nekdo z nožem. ~In čim dalje je
39 27|            ne prej, ne zdaj, da jo nekdo skrbno zalezuje, kakor ni
40 27|           skladavnico deska, da je nekdo položil roko na njeno ramo.
41 27|            Ah, kaj je to? Pred njo nekdo beži. ~Anica je priletela
42 29|         začutilo ubogo dete, da jo nekdo drami. Odprla je oči ali
43 30|        Hipoma pa je začutil, da ga nekdo budi. ~Ob njem je stal Anže. ~"