Chapter

 1 1 |         zavidnostjo gledalo na Peč, češ, blagor njim, ki so gori
 2 1 |        posodo in se jezila na Nežo, češ, da samo pleše in da ni
 3 3 |          Šime klel drva in drvarja, češ, da še vse svoje žive dni
 4 3 |            bi se mu smejali v vasi, češ: na Peč je šel za hlapca,
 5 3 |             je vselej plačal Tomaž, češ: ~"Kaj boš ti. Saj vem,
 6 5 |    Pogledala je na Anico in Jurija, češ, le nikar se mi še ne izgubita,
 7 6 |         Katra. Katra jo je pobrala, češ, kaj da on ve. Za moško
 8 6 |  razburjenja. Tomaž je sunil Katro, češ: "Posluša!" ~"Naj posluša,"
 9 8 |       izrekel, si ni upal ponoviti, češ: naj ji vrže v obraz, ali
10 8 |          žene skoro ne pusti blizu, češ: "Mati ve najbolje, kaj
11 8 |            tebe? Samo pretvarja se, češ, da ne porečejo, da ga nisem
12 11|           iz same marljivosti Luko, češ, da dela samo napoto. Vendar
13 12|            nikoli skupaj z drugimi, češ, da kot kuharica najlepše
14 12|           je svoj čas užalil Tomaž, češ, da cmoka z ustnicami. ~
15 15|             godrnjala je sama zase, češ, da ni v celi hiši človeka,
16 16|              da ne zamudi znamenja, češ, da ve, kako je prišla in
17 17|           hipu je postala nezaupna, češ, da jo je morda tudi desno
18 18|         prinesla čaja ter jo odela, češ, da naj se spoti. Obsedela
19 18|            slabo. Nato pa je odšla, češ, da se na Nežo ni zanesti,
20 18|          dajo!" Zmajala je z glavo, češ, da ne mara, da bi se mu
21 19|             ali mati, sedla k vinu, češ, zdaj je vse eno, kdaj se
22 19|           so me zaprli v norišnico, češ, da sem neumna. Jaz, pa
23 19|             je skomiznila z ramama, češ, da ne razume, o čem govori
24 19|       nadlegoval, se ga je otresla, češ, da ga ne sliši. In tako
25 20|            Ona je odkimala z glavo, češ, da naj molči. Nekaj hipov
26 20|             žarek čutil užaljenega, češ, tu notri v teh temnorjavih
27 21|          Anže je bil skoro užaljen, češ, da bi še krompirja ne znal
28 22|         zapazil, da je Katra odšla, češ, da kozarček domačega ne
29 22|            časa, potem pa je vstal, češ, da bi rad vedel nekaj reči
30 22|           vzela pri njem na posodo, češ, da naj se intabulira, če
31 23|           starosti, so se veselili, češ: za letos smo jo prestali.
32 23| pozdravljati in zahvaljevati Katro, češ, da ji ne bo nikoli pozabil
33 23|          skoro hud je bil na očeta, češ, da govori prvič tako prilizljivo,
34 26|         parkrat mu je natočil kmet, češ, da je do trga presneto
35 27|             tujec izkušal skrivati, češ, da trguje v naročilu drugega,
36 27|   spoštovanje je začutila do njega, češ: "Neumen bi bil, da se mi
37 27|    pomilovanjem pogledala na Anico, češ, da li ni znorela. ~Sicer
38 28|       Odvetnik je zmajeval z glavo, češ, da je reč zelo, zelo težka,
39 28|           kaj in se končno dvignil, češ, da je treba tvegati in
40 29|           potisnila mu jo nasproti, češ, da je zdaj že sita, in
41 30|            in nevoljna merila moža, češ, da se norca dela iz nje,
42 31|         vrstic in ga dal Marjanici, češ, da se mudi, naj nese takoj