Chapter

 1 2 |   zapustil Peč sinu. ~Sinu, in njej -- nič! ~V tisti uri je
 2 4 |      čudno. Nikoli se ni nihče njej nasproti vedel kakor proti
 3 6 |       ponavljala v duši: To je njej za obleko, to je za predpasnike,
 4 6 |      Jerici! Ti moj ljubi Bog, njej rada na pravi in pastirju.
 5 7 | vzameva. Jezikom pa ne veruj." Njej pa so silile solze v oči,
 6 7 |     tako, Juri!" se je utrgalo njej iz srca. "Glej, to je od
 7 7 |      tega," se je izvilo zopet njej prav iz osrčja. "Ti ne veš,
 8 8 |     maram delati. Saj itak vse njej veruješ!" ~Čim trdovratneje
 9 8 |     laž na nji, da je bilo pri njej vse preračunjeno, da se
10 11|     sam Bog poslal to tolažbo. Njej se ne bo poznalo, še pogrešila
11 12|   nasproti je sedela tašča, in njej ob strani Tomaž. Ob Anici
12 13|        zadnje besede poudaril. Njej so privrele solze kljubovalnosti
13 15|       se je bliskala pred njo, njej pa je bilo neznosno to svetlo,
14 17|       veste." ~Dvignil se je v njej stoprav sedaj divji odpor
15 17|       In stopil je zopet tik k njej in dejal: ~"Sodili boste
16 18|        je, ko je prišel Anže k njej na peč. "Lačen sem!" je
17 18|    stoji v tej uri beračica ob njej. Čisto naravno se ji je
18 21|     Kakor vam, tako je naredil njej mož. Lahko bi se vam smilila." ~"
19 21|       sedaj še nič posebnega o njej. ~Sedaj je izpustil krompir,
20 22|   krotila jezo, ki je kuhala v njej. ~Ona dva sta odšla, Katra
21 23|     Anica. ~Lipe se je ozrl po njej, in v temi se mu je zazdelo
22 23|        z Lipetom, je oživela v njej. ~Takšna je stopila k zibelki. ~
23 24|      Dojenček je spal mirno ob njej. Toda vtis sanj ni hotel
24 25|      svetnica. Kar lepo doli k njej bi šla." ~"Kako je, Mohorajka?" ~"
25 25|       po travi naravnost proti njej? Stara žena, črna v obraz.
26 25|    Silna vročina je zakuhala v njej. ~"Kače so!" se ji je izvilo,
27 25|      ne moreš, otrok, otrok!" ~Njej je dokipela bridkost. ~"
28 25|      Vendar pa je kuhal gnev v njej in proti Luki obrnjena je
29 26|   hotela zadnjič niti ziniti o njej. Vendar pa ni bila Marjanica
30 26|    Hudega, tam pa povprašaj po njej. Ti bodo že pokazali, kod.
31 26|      je vprašal kmet. ~"Prav k njej," je odvrnil Luka. ~"Veš,
32 26|       je omahnil k Jerici. Pri njej je sedel Anže in položil
33 27|  ljubeča Anica, ali pa se je v njej srce utrgalo in se oprijemalo
34 28|       pa je čutila, da polje v njej nekaj močnega, nekaj kljubovalnega.
35 28|        razblinila se je bila v njej prejšnja Anica. To ni bila
36 28|       mož delal v krivi veri o njej; kake dokaze naj prinese?
37 29|      Tomaž, "ali misliš, da bi njej to kaj storilo, zaviti tebi
38 30|  načuditi, odkod tolika jeza v njej. ~"Pridi na Peč!" je ponovila, "
39 31|    piti. Kaj bo neki mislila o njej. Čim dalje je mislila Anica
40 32|         da domači ne dvomijo o njej. In ko je gledala na jedi
41 33|    Umrla je! Me niso pustili k njej, na vnetju kosti je umrla,