Chapter

 1 1 |      Pečanka svojega sina in ga gledala nekaj hipov. Nekako nevoljna
 2 1 |      Bil je Lipe. Za hip sta si gledala nevesta in fant iz oči v
 3 1 |       bom več." ~Nekaj hipov je gledala Pečanka brezizrazno pred
 4 2 |    Uboga krošnja! Z zavistjo je gledala, kako gine gora, katero
 5 3 |     dvignil. ~Prezirljivo ga je gledala sestra in rekla: "Če greš,
 6 4 |         deklico, ki je vsak dan gledala na njo. In najsi je bila
 7 4 |       seboj. V svojih sanjah je gledala to oko, v njenih igrah je
 8 4 | vprašati in z nekako nevoljo je gledala odslej na Peč. Od onega
 9 4 |     Anici ta dogodek. Odslej je gledala s toliko večjo vnemo proti
10 5 |          Stala je ob mizi in ga gledala. ~"Ti, kavo pa res dobro
11 6 |      Anica je kimala z glavo in gledala na velikansko skladišče
12 7 |        tako skazil. Še dolgo je gledala za fantom, ki je vesel svetle
13 7 |     postala na vratih v hišo in gledala Luko, ki se je privlekel
14 11|         s prezirljivim pogledom gledala za njim. In res ni odšel
15 15|      samopremagovanja. Tašča je gledala mimo nje, ko da ni Anice
16 15|  postelje. Z groznim strahom je gledala Juriju v obraz, ki mu je
17 16|     vselej, ko je bila ginjena, gledala strupeno jezno. ~"Je že
18 16|       papirja na svojem srcu in gledala nepremično v moževo mrtvo
19 16|        k trokotnemu očesu in ga gledala dolgo. In čim dalje ga je
20 16|       dolgo. In čim dalje ga je gledala, s tem večjim strahom se
21 17|       mislila in s pomilovanjem gledala Anico in jo zopet pustila.
22 17|       na cesto doli. Z grozo je gledala na Anico in nato rekla,
23 17|  nevedoča, kako si pomagati, je gledala začudena Anici v mirni,
24 17|      bojte se me!" ~Še vedno je gledala preplašena nanj, samo roko
25 17|        vaš sovražnik?" Anica je gledala hlapcu v obraz. Prepričana
26 17|    dokaj umirila. Nepremično je gledala proti oknu. Slike, ki so
27 18|      oči in z odprtimi ustmi je gledala na fanta. Tudi njemu se
28 19|         sklonila nad bolnico in gledala dolgo. Potem je pritisnila
29 20|         v hiši. Izza vsakega je gledala kodrasta glavica. ~"Hudirja,"
30 21|    kimal z glavo. Deklica ga je gledala nekaj časa dvomljivo, ali
31 24|         na kolena ob zibelki in gledala dolgo v speči obrazek. ~"
32 25|    rdečimi pikami. ~Katra jo je gledala, ko se je oblačila, in se
33 26|   Prikimal je. ~Marjanica ga je gledala nekaj hipov vsa začudena,
34 26|      zid. Tam doli pod brvjo je gledala izza skale drobna, živahna
35 26|        Marjanica in ga začudena gledala. ~Luka je zmajal z ramama. ~"
36 26|        Anže in Marjanica sta ga gledala čudeča se in ga nista razumela. ~"
37 27|         potem je zopet sedla in gledala otroku v obraz in slišala
38 27|         planila Anica kvišku in gledala prestrašena ihtečemu Luki
39 32|        dvomijo o njej. In ko je gledala na jedi s Peči, pred seboj
40 33|        stara človeka molčala in gledala pred se, ko da nista znana