Chapter

 1 1 |         in ozrla se je na moža. Tašča ji je molče obrnila hrbet
 2 1 |       čisto dobro čutila, da jo tašča namenoma tako gleda. Kakor
 3 5 |      kaj pa bo to?" je vprašala tašča. ~"Za kosilo!" ~"Kaj? Za
 4 5 |        Za kosilo?" je zastokala tašča, "no, ti pa znaš, ali je
 5 6 |      prišel dan sv. Andreja, in tašča se je bila odpeljala v mesto,
 6 6 |    proti desetim je bila vstala tašča in jo poklicala. ~"To sem
 7 6 |        razkazovala kos za kosom tašča, "ali se ti ne zdi, da je
 8 6 |      mudi!" je zopet pripomnila tašča. ~Pri teh besedah je pogledala
 9 6 |     odprla vrata in vstopila je tašča. ~"Pomerit sem prišla,"
10 6 |     Anica in raztegnila obleko. Tašča se je približala in prijela
11 6 |   razburjena. ~"Kaj?" je pihala tašča. "Še lica ne loči od narobe
12 6 |   seveda!" ~Tedaj je privihrala tašča in kričala: ~"Sem mi daj
13 6 |          da bo že res, kar trdi tašča. Potem je naletela Katra
14 6 |        Naj posluša," je kričala tašča, "škoda, da Jurija ni, da
15 6 |     izpregovoriti niti besede. ~Tašča pa je k poslom obrnjena
16 8 |        je, da ji ni prav, da se tašča tako drži sinove postelje,
17 11|         izraženo zaničljivostjo tašča snaho, obrnila se nato po
18 12|        Anici nasproti je sedela tašča, in njej ob strani Tomaž.
19 12| prezirljive zlobe. Hipoma pa je tašča odprla usta in rekla: ~"
20 12|        se hoče delati iz mene!" Tašča je udarila z roko po mizi,
21 12|     rekla: ~"Jaz nisem vzela!" ~Tašča se je po sili nasmejala
22 12|       je zatulila v divjem joku tašča in si pokrila obraz in sedla
23 14|     Anže je čital: ~"Če te huda tašča plaši,~taki so ti svéti
24 14|    hrbta zmakne;~v sedlo meč je tašča skrila,~da bi Bredo umorila. ~
25 15|       svojo last! Ali naj se ti tašča smeje na Peči? Smeje razkraljica
26 15|   Stopila je v kuhinjo, kjer je tašča ravno kavo pila. Ko je ugledala
27 15|         je od samopremagovanja. Tašča je gledala mimo nje, ko
28 15|        se je rogala v isti sapi tašča, "seveda, tožit je šla.
29 15|      odprla vrata, in je prišla tašča ter ji rezko velela, naj
30 15|         medtem ko je odšla tudi tašča sedaj vznemirjena k sinu.
31 15|     brez botra." ~Še je opazila tašča bledo obličje Aničino in
32 17|   napraviti iz vašega moža vaša tašča. Ali zdaj verujete, da bi
33 20|  prepozna taščo. ~Kako čudna je tašča. Ali je vedno taka? Odkod
34 20|     skoro strah. In sedaj se je tašča zgenila, segla po mali steklenički
35 20|         divje in ostro jo motri tašča. ~"Ven, ven!" šepeta Anica,
36 20|         ven!" šepeta Anica, ali tašča se ne gane. ~"Marjanica,"
37 20|           Pojdi, takoj pojdi!" ~Tašča se smeje hripavo. Anici
38 22|           Kaj vem?" je odvrnila tašča. ~Mati je začela tolažiti