Chapter

 1 1 |       Ne bom, mati!" je dejal sin. Nevesta se je nagnila k
 2 1 |     je prosil do smrti plašen sin. ~Soba se je bila skoro
 3 2 |        Naj rečem? Saj je tvoj sin ženin, moj je že pozabil,
 4 2 |      Uršo in jemlje danes moj sin Ančiko kaj možje in žene,
 5 2 |      da boš vedel tudi ti moj sin in moja snaha." ~Tu se je
 6 2 |       ljuba nevesta in ti moj sin in moja hči." Zopet je zajokal,
 7 2 |       govoril je: ~"Ko je moj sin poročal, je bil Jurca moj
 8 2 |        danes ko poroča njegov sin, sem jaz starejšina. Ali
 9 2 |   Juri: ~"Če ti bolj veš, moj sin, pa vedi. Spodobi se pa
10 2 |      Ali zdaj veš?" In ker je sin prikimal z glavo, je sklenil
11 2 |       in ti nevesta in ti moj sin in moja snaha. Zaradi brvi
12 2 |       sedaj Jurca, "glej, moj sin in jaz sva že drugačnih
13 2 |       Tedaj je izgubil njegov sin pravdo v prvi inštanci.
14 2 |       tedaj je izgubil njegov sin pravdo v drugi inštanci.
15 2 | inštanci dobil pravdo Jurijev sin, je prišel krošnjar Martin
16 2 |      sosedu: "Tudi ti in tvoj sin pojdeta." In res se je zgodilo
17 2 |       zapisal takole: ~"Ljubi sin! Če misliš, da si postal
18 2 |     tvoj oče Martin." ~In ker sin Martinov "ni bil popolnoma
19 2 |     sina. Srce mu je paral ta sin, ali oče, ki se je bil poslovil
20 2 |        In skupila sta jo dva. Sin stare ženice, njena edina
21 2 |  zopet šel, tako dolgo, da je sin odsedel kazen. Tiste nedelje
22 3 |     vsi drugi. ~Bil je Tomaž, sin ubogega kočarja. Leporastel
23 3 |      je lice spačilo, in mali sin je tedaj ni rad srečal,
24 3 |  prehlade." ~"Hlapec je grof, sin pa strada," so pravili ljudje,
25 3 |     jim je molčeči in bolehni sin s Peči. ~In neke nedelje
26 3 |   nobene." ~"Mati!" je prosil sin, "nihče ni nehvaležen, to
27 3 |    nanj." ~"Mati," je odvrnil sin, "kar sama se pomenita." ~
28 3 |    tem žalostneje je propadal sin. K vojakom ga niso potrdili.
29 8 |     Anice ne more," je branil sin ženo, "in Anica ima prav,
30 14|       Katra opazila, da se je sin zavedel, je začela jokati
31 14|       zakaj!" je ihtela žena. Sin pa se je vrgel obupno nazaj
32 16|                 16. POGLAVJE~"Sin naj bo!"~Somrak je bil v
33 16|  vsevidno oko in zaprosila: ~"Sin naj bo!" ~ ~
34 21|  priti pozabljenje. Ubogi moj sin! Nobena mati ne trpi tega
35 21|     nisem mogla. "Saj ni tvoj sin, njegov je!" je vikalo v
36 23|     Anže ni vedel, da se more sin sramovati očeta. In vendar
37 29|       bi nje ne bilo. Pa tudi sin bi živel! Hehe! Pa tebe,