Chapter

 501 13|            zahtevati mož od nje. Ona pa ga zapusti. Ni li opravičen
 502 13|             morda mislil Lipe, rekel pa je: ~"Vrnite se. Ne bojte
 503 13|          stopila fantu v lice. Potem pa se mu je zjasnil obraz in
 504 14|            vsem na Peči. Zdelo se je pa, da edina ona sama sebe
 505 14|              najdrobnejši. Čim dalje pa je Jerica čitala, tem večje
 506 14|            jo je ogovarjal Anže. Ona pa se je bila krčevito oprijela
 507 14|                Čakaj," je dejal, "te pa pospremim, da te ne bo strah."
 508 14|       razgrnila deklica strani. Anže pa se je pomaknil k luči in
 509 14|            napol zaprtimi očmi. Anže pa je čital dalje: ~"To ni
 510 14|             Zgenila je z glavo, Anže pa je čital dalje: ~"Ali Breda
 511 14|          Anže čital vse glasneje. Tu pa je prenehal in se z novim
 512 14|              grada jim hiti naproti.~Pa se Bredi konj spotakne,~
 513 14|             in šibki deklici. Obenem pa je gorelo tudi v teh očeh
 514 14|             bo od mene peti!" ~Tedaj pa je presekal mrtvaški molk
 515 14|             je sedel na posteljo. Ko pa se je Anže zopet ozrl na
 516 14|           bilo zgodilo z njim, čutil pa je, da je silno slab, in
 517 14|       obrisala solze. "Tak revež si, pa te zapusti in gre. Zdaj
 518 14|             ne izgubi zavesti. Potem pa si je pokril lice z rokama,
 519 14|           mene, tvojo mater." ~Tedaj pa jo je on prijel za roko
 520 14|          zakaj!" je ihtela žena. Sin pa se je vrgel obupno nazaj
 521 14|           tega očesa ni umela. ~Juri pa se je vil z grozovito mislijo
 522 15|    potopljene v modri somrak, vrhovi pa so bili svetli in zlati.
 523 15|             dano, da bi se vrnil. Ti pa si tam in hočeš zbežati?
 524 15|            zlost s prestolov? Ali si pa slišala, da se je katera
 525 15|            Katra, "mož ji umira, ona pa leta po sodnijah!" ~"Sramota
 526 15|           izginila iz kuhinje, Anica pa je začutila v svoji roki
 527 15|           ste to pametno storili. In pa to, da ste prišli nazaj!
 528 15|            da ste prišli nazaj! Oho, pa smo mislili, da je šla od
 529 15|      pozdraviti Anico Marjanica, ker pa je bila pričujoča Neža,
 530 15|             od potu, k ognju sedite, pa vroče pijte, vroče." ~Neža
 531 15|            je oštela Marjanica. Neža pa se je izgubila nekam iz
 532 15|        veselja, da je ona tu. Vendar pa je izkušal to veselje popolnoma
 533 15|            smeh. ~"Še vprašaš?" ~Ona pa je začela jokati pol vsled
 534 15|          usmiljenja nad njim. Hipoma pa je mož vprašal: ~"Kje si
 535 15|          niti z besedo Lipeta. Njemu pa se je videlo, da bi rad
 536 15|              bliskala pred njo, njej pa je bilo neznosno to svetlo,
 537 15|               kaj naj storim!" Potem pa se je oklenila misli: "Doli
 538 15|              odpustim in pozabim!" ~"Pa si šla tožit!" se je oglasila
 539 15|              strupeno. Jurijevo lice pa se je še bolj stemnilo.
 540 15|         govori," je govorila Katra, "pa ga sama nima. No, koliko
 541 15|             vedeli, kdo te je vrnil. Pa pride in se še lepo dela,
 542 15|              bila vrgla na njo. Tako pa je ginila v groznem strahu
 543 15|             Anica. V naslednjem hipu pa ji je stresel telo presunljiv
 544 15|          izdajte Neže. Ona je vzela, pa bo vse vrnila. Prosim vas,
 545 15|             Jerica veva sedaj, drugi pa ne smejo vedeti. In jaz
 546 15|              in vrnila sta se. Anica pa se še dolgo ni mogla zavedeti,
 547 15|           sanjala od belih rož. Nato pa ni mogla zaspati več, oblekla
 548 15|            je živ. Sedla je ob njem, pa ni sedela dolgo. Kmalu so
 549 15|           njegov glas je bil." Tedaj pa se je domislila, da je vendar
 550 15|        odgovorila nič. Njeno obličje pa je preletel še hujši strah. ~"
 551 15|           Marjanica, "telo spi, duša pa hodi za Anico!" ~Katra ji
 552 15|              od žarkov rdečih. Tedaj pa je Anica spoznala, da je
 553 16|              v kuhinji, in samo zdaj pa zdaj je razsvetlil ostreje
 554 16|             mrzlem vzduhu. Troje žen pa je sedelo z resnimi, topimi
 555 16|              v primeri z onima. Bile pa so to: botra Cilika, ki
 556 16| strupenojezno pogledala na Recljevo. Pa ne iz jeze! Kočanka je vselej,
 557 16|        užitkom srknile dehteče kave. Pa si je obrisala ustnice Kloto
 558 16|            rekla: ~"Takšno posestvo, pa mlado ženo ima, pa mora
 559 16|         posestvo, pa mlado ženo ima, pa mora umreti." In obrisala
 560 16|              gorak v nebesa!" ~Tedaj pa je stopil v kuhinjo vaški
 561 16|            sta ji tovarišici. Jernač pa je posegel po steklenici
 562 16|            je to kako žalovanje? Kaj pa je od tega, kaj? Otrok bo
 563 16|             se ni zjokala sama. Nato pa je začela božati Anici bledo
 564 17|    pripomnila bolna Anica, Marjanico pa so še huje polile solze,
 565 17|               kako naj le začnem, če pa misli na vse, samo na to
 566 17|            je dobila sive lase. Lepo pa ni ne od njega, Bog mu daj
 567 17|               saj ni bil pri pameti. Pa bogvedi, saj niti res ne
 568 17|             je vprašala Anico: ~"Kaj pa s testamentom? Saj brez
 569 17|            jo zopet pustila. Po noči pa, ko ni mogla spati in je
 570 17|            Vem," je ponovila Anica, "pa ne govorive več o tem, Marjanica,
 571 17|              Anica ni nje umela, ali pa ona ne Anice. Da pa bi Anica
 572 17|              ali pa ona ne Anice. Da pa bi Anica mogla vedeti o
 573 17|             za to izvedela. ~Zgodilo pa se je bilo to onega večera
 574 17|            mislite, da vas sovražim. Pa to ni res. Pretvarjati se
 575 17|   Pretvarjati se moram zaradi Katre. Pa tega sem zdaj sit, in zdaj
 576 17|     ledenoresno. ~"Izpustite me, ali pa kričim!" je dejala in čutila,
 577 17|            bo. Peljite ga k sodniji, pa naj vam prebero oporoko
 578 17|            da ne bi izvedeli nikoli. Pa pojdite na sodnijo in boste
 579 17|        pravočasno obvestila vse. Vas pa ne briga prav nič, ne moj
 580 17|         grozovit strah pred njim. On pa je stopil k nji, in slišala
 581 17|            je odvrnila Anica. ~Tedaj pa jo je on zopet prijel za
 582 17|            da Tomaž ne laže. Ob enem pa jo je bližina tega človeka
 583 17|           katerosibodi novico, kakor pa ta človek. Tedaj pa je Tomaž
 584 17|            kakor pa ta človek. Tedaj pa je Tomaž stopil k vratom,
 585 17|             srečo, Anica, od mene se pa ne bojte več sovraštva!" ~
 586 17|            stopila korak k njemu, ko pa je opazila v njegovih očeh
 587 17|            je pustil Tomaž samo. Ona pa se je vrgla z obrazom na
 588 17|     napravljena in podpisana, vendar pa vsebovala tako izključno
 589 17|           dediča, še rojeno, ob enem pa je že določal pokojnik Katro
 590 17|              svojo vznemirjenost. Ko pa je čula pripomniti Katro,
 591 17|      žalostna in zamišljena. Sodišče pa se je mislilo še dobro premisliti
 592 17|         zapuščinsko obravnavo. Anica pa je s skrbjo mislila na bodočnost
 593 17|             razuzdanko? Zakaj sem ti pa obljubila, da se ne bom
 594 17|         večno zvestobo in spomin, ti pa si me osramotil. Hahaha!
 595 17|              daleč v preteklosti, ki pa so prihajale pred njenega
 596 17|              megleno ozračje. Ona je pa venomer strmela doli na
 597 18|            če bi ji bilo slabo. Nato pa je odšla, češ, da se na
 598 18|          omotični slabosti. Polagoma pa je ta koprena čisto izginila
 599 18|        drhtela stekla na oknu, sicer pa je bilo v hiši vse tiho,
 600 18|       postelji in privila luč. Tedaj pa je opazila, da so vrata
 601 18|         slišno Anica usta. Na vratih pa so bile še vedno one oči. ~
 602 18|              bilo Tomaža nikjer, pač pa je slišala zunaj Lukov glas: ~"
 603 18|           Pijan je. Ne bojte se več, pa vrata zaprite!" ~"Luka,"
 604 18|              Anica, "zaprite jih vi, pa Marjanico pokličite!" ~"
 605 18|               ko ni dobil odgovora, "pa brez skrbi bodite, Tomaž
 606 18|              bedela Katra. Piš burje pa je bil preglušil ropot pred
 607 18|         kimal z glavo ter govoril: ~"Pa mora biti moja!" ~Nato je
 608 18|           spat!" je dejala Neža. ~On pa je vstal in se mrmraje,
 609 18|          sirota. Saj ni čudno, če je pa tako pri nas, da se Bog
 610 18|            se ji začelo mešati, sama pa je hitela, ali nerodna je
 611 18|       zapustila. Marjanica in Jerica pa ste ostali v sobi in dočakali
 612 18|           usodnega, je ponovila zdaj pa zdaj: ~"Nocoj." In vendar
 613 18|          misli, da je radi mene, ne. Pa če tebi nič ne dajo!" Zmajala
 614 18|             vrtela kruh v roki. Anže pa je gledal doli po sobi z
 615 18|              komaj dovolj, za oba je pa bilo, in zato sem sit."
 616 18|      Gospodinja Katra je prišla zdaj pa zdaj v kuhinjo, postavila
 617 18|         Nežin lonec in ga odstavila. Pa je prišla Neža in zopet
 618 18|            je bila ukradla Neža? Kaj pa je ona storila potem? Je
 619 18|             te grešne duše!" ~Nakrat pa je bolnica utihnila, in
 620 18|            njemu, ki je tam." ~Tedaj pa se je rahlo dotaknila neka
 621 19|            zgodil velik čudež. Hanca pa je sedla poleg bolnice na
 622 19|         pripomnila: ~"Preveč pelina, pa ne de nič! Da le moč da."
 623 19|           ceste gori sem videla luč, pa sem mislila, morda imajo
 624 19|        mislila, morda imajo bolnika, pa sem prišla." ~"Sam Bog te
 625 19|      premaknila oči z nje. Marjanici pa je pomigala z roko, naj
 626 19|             rekli, vendar ne pomaga, pa tega ni kriva ona. Mnogokrat
 627 19|          poklicali, in je prišla. Če pa le ni hotelo biti bolje,
 628 19|           bilo več Hance. ~Nasprotno pa se ni slišalo, da bi oni
 629 19|           kadar se vrne domov. Tedaj pa se je zgodilo, da so zadnje
 630 19|            ni hotela znati čitati in pa, ker so bili parkrat orožniki
 631 19|            silno nagromadila. Ljudje pa so zaman čakali. Hance ni
 632 19|      zravnala nogo, temu dala nekaj, pa je prenehal kašljati, tej
 633 19|      prenehal kašljati, tej je dala, pa je ni trgalo več. Nasprotno
 634 19|            naj gredo po Hanco. Hance pa ni bilo. In sedaj po dolgem
 635 19|          dvignila Hanca. ~"Zdaj grem pa spat!" je dejala. ~"Kaj?"
 636 19|          hodila vso noč. Sem trudna, pa moram zgodaj naprej!" ~"
 637 19|              ponehuje vročina. Hanca pa je že stopila iz sobe. Marjanica
 638 19|            vmes, ne bo umrla, ne! Ti pa me zbudi ob štirih. ~So
 639 19|        verjela docela Hanci. Tembolj pa se je Marjanica čudila,
 640 19|             Storila je to. Ob štirih pa je zbudila Hanco. Ta je
 641 19|          rekla trdo Hanca. Marjanica pa je odvrnila: ~"Pa ne bom,
 642 19|          Marjanica pa je odvrnila: ~"Pa ne bom, Hanca!" In stisnila
 643 19|          Hanca, Bog ti plačaj; zakaj pa so te zaprli?" ~"Zato, ker
 644 19|    zastrupila mlado Sredkovo v Selu, pa me še zraven ni bilo. Tako
 645 19|         Hanca, "takih jagod skuhati, pa ji skuhajo volčjih. Pa so
 646 19|               pa ji skuhajo volčjih. Pa so potem zvrgli na me, in
 647 19|             me, in sodnik je verjel. Pa so me zaprli v norišnico,
 648 19|             češ, da sem neumna. Jaz, pa neumna." In glasno se je
 649 19|           jutro!" je rekel mož, žena pa ni odvrnila nič. Toda mož
 650 19|      pomislil in začel hiteti. Hanca pa je še za hip postala sredi
 651 19|        dogodilo v tej noči. Dogodilo pa se je bilo Luki. Ko se je
 652 19|             ga sprva ni spoznala. Ko pa ga je prepoznala, je rekla: ~"
 653 19|             rekla: ~"Kaj, ti si? Kaj pa hočeš ti tu?" ~Ali Luka
 654 19|         dejala: "Radoveden dedec ti, pa bi jo bil vprašal, če si
 655 19|              in odšla k Anici. ~Luka pa se je zavlekel nekam v podstrešje
 656 19|         oglasil domači petelin, Luka pa je snival takole: ~Tam nekje
 657 19|          redila pri sebi. Lepega dne pa so se spogledali vozniki,
 658 19|        razvila čez noč lepa deklica. Pa so vprašali vozniki Hanco: ~"
 659 19|        vprašali vozniki Hanco: ~"Kaj pa dekle? Kje si jo ukradla,
 660 19|          Hanca?" ~"Nisem je ukradla, pa je nisem," se je smejala
 661 19|              ali ni zala moja hči?" ~Pa je sedel mej vozniki tudi
 662 19|         šalili z gostilničarko, Luka pa je sedel za se in ni govoril
 663 19|             se in ni govoril mnogo.  Pa je rekla mati hčerki nekega
 664 19|                 Veš kaj, prezgovoren pa ni ta Luka, ne!" ~Hčerka
 665 19|            omožil nekam prav bogato, pa lep dom ima!" ~Tudi zdaj
 666 19|               Aha," je rekla, "če je pa tako!" ~"Tiho bodite, mati!"
 667 19|         odšel in ni hotel govoriti. ~Pa se je zgodilo, da so tedaj
 668 19|             je hotel naravnost mimo. Pa ga je videla Hanca in ga
 669 19|            je znal hoditi prej. Zdaj pa še v hišo ni hotel." ~"Mati!"
 670 19|              ona se rada šali!" Luki pa se je zazdela v tem hipu
 671 19|           delo, če bi človek hranil. Pa kdo bo sam hranil. Tako
 672 19|           vzame z Jerico. ~"Takoj je pa ne dobiš, ne," je dejala
 673 19|              je dejala Hanca. V srcu pa je bila vesela, da ji je
 674 19|           prodajala vino. Nekega dne pa se je oglasil neki gospod
 675 19|             smejala tako veselo več. Pa še nekaj drugega se je zgodilo.
 676 19|             gostilničarka. Neke noči pa je zaslišala v hiši, ko
 677 19|             apna in kamenja. Vozniki pa so vozili mimo in vse manj
 678 19|                Me doteče stari Sirk, pa goni in goni, da z vozništvom
 679 19|            vozništvom ne bo nič več. Pa hčere se je dotaknil. Če
 680 19|             v mestu in ni rekel nič. Pa ni odnehal Sirk: ~"Pameten
 681 19|     pojutrnjem bo vse nič. Kdo ti bo pa hodil k tebi po moko? Dobi
 682 19|             ne bilo. Če bi..." Potem pa je rekel sam pri sebi: "
 683 19|              rekel sam pri sebi: "To pa, čakati pa že mora. Na beračijo
 684 19|             pri sebi: "To pa, čakati pa že mora. Na beračijo se
 685 19|              je zastokal Luka. Zunaj pa so se oglasili petelini
 686 19|              hipov odgovoriti. Potem pa se mu je izvilo plaho in
 687 19|              vanj in ga ni umela. On pa je šepetal: ~"Pomisli, zatajil
 688 19|               in je rekla: ~"No, kaj pa ti, kaj!" ~"Ti je ne suvaj,
 689 19|            bila že oddaljila. Takrat pa je Luka stopil tik Katre
 690 20|          sneg in slana. V istem hipu pa se ji je obličje razvleklo
 691 20|            odvrnila: ~"Je ni še, ne. Pa če da Bog tako vreme, ne
 692 20|             ne bo dolgo trajalo, ne, pa jo boste jedli. Je že lepo
 693 20|             lepo. Ste še malo slabi, pa bo že Bog pomagal in bo!"
 694 20|         Marjanica je prestala, potem pa je vprašala skrivnostno: ~"
 695 20|           Druge se bojijo drugače.Ta pa misli na povoje. Pa je še
 696 20|       drugače.Ta pa misli na povoje. Pa je še tako revše. Ljubi
 697 20|              jih da naplesti v vasi. Pa je že lepo od vas, da že
 698 20|         predpasnikom brisati oči. Ko pa je opazila, da se je Anica
 699 20|         valovalo v njenem srcu. Zdaj pa zdaj se je zavedla Anica
 700 20|              bo?" ~V naslednjem hipu pa je že zopet, sama ne vedoča
 701 20|          radoveden mož je bil. ~"Kam pa, kam?" je vprašal Marjanico
 702 20|        pognal sovražno vojsko v beg. Pa je bil tako samozavesten.
 703 20|                je mislil cerkovnik, "pa še vsi niso!" ~* * * ~Okoli
 704 20|         zdelo bi se človeku, da spi. Pa ni spal. Ne, toda vernejšega
 705 20|  zamišljenosti in krenil nekam. Anže pa je stopil h koritu, zajel
 706 20|              Ali Tomaža luna trka?" ~Pa je hotela nesreča, da je
 707 20|         ogenj, je sedel za ognjišče. Pa je prišla Neža in ga je
 708 20|          zlasti če je tešč in lačen. Pa je slabo naletel. ~Tedaj
 709 20|       začuden dekličin obraz. V hipu pa mu je postalo nekako silno
 710 20|              za njen god. Nekega dne pa se je nekaj utrgalo v malem
 711 20|           šumi Anici v spominu, žena pa še vedno pusti kapati iz
 712 20|        drobno dete v posteljo. Anica pa je mislila, da se je stoprav
 713 20|          prešlo, pravi strah nad me. Pa ne bi jokala. Že pri pljučnici
 714 20|      pljučnici smo vas komaj rešili, pa še to je prišlo. Oh, Bog
 715 20|             bi bila umrla od strahu. Pa prej se nisem bala in zaobljubila
 716 20|            tudi vas sem zaobljubila. Pa ne bi jokala. Tak lep, zdrav
 717 20|            lep, zdrav črviček je to, pa bi bil kmalu sirota, da
 718 20|         sirota, da vas ni Bog rešil. Pa ne bi jokala, očeta itak
 719 21|         postavnega varuha. ~Ta varuh pa je znal biti Pušar, ugleden
 720 21|              vrlo razumen mož. Sicer pa je bil Pušar gostilničar.
 721 21|              gostilne. Zgodilo se je pa tudi, da se ga je revež
 722 21|              ali oni nalezel drugod, pa potrkal na konec še pri
 723 21|             Pušarju, ni bilo nikjer. Pa je bil Pušar sicer tudi
 724 21|        Pušarja najlepši v življenju. Pa se ni dal od zmagozavesti
 725 21|           prevesel svojega posla. Ko pa mu je o priliki sodnik zatrdil,
 726 21|              o priliki, "gospodarila pa bom jaz, in bom in nočem,
 727 21|            mi kdo gledal v račune." ~Pa je ta presneti varuh menda
 728 21|              posode Tomaž Katri, sam pa je bil iz one, ki je stala
 729 21|              že preje na mizi. Potem pa je prekinila Katra molk. ~"
 730 21|             je užaljen z roko, rekel pa ni nič. ~"Saj ne očitam,
 731 21|           znova, si je nalila sama. "Pa govoriva pametno!" je pripomnila
 732 21|                 Prav res, razumem te pa ne, Tomaž. Ali si bil takrat
 733 21|              A ti ne deš nič?" ~"Kaj pa hočem?" je odvrnil on, "
 734 21|           nekako porogala Katra, "če pa gre vse narobe!" ~"Hm,"
 735 21|             je dejal Tomaž, "meni se pa ne zdi. Gre, kakor mora
 736 21|             je kimal Tomaž z glavo. "Pa saj ste vedela, da bo prišlo
 737 21|            kako še neki pride. Če je pa testament že tak. Bog pomagaj,
 738 21|            čakam, da bi le dočakala. Pa to je, to! Ta strah, da
 739 21|            gledal hlapec na njo. Ona pa je čutila, da mora govoriti.
 740 21|  nagromadenega gorja. ~"Poslušaj me, pa boš sodil," je dejala, "
 741 21|               tako ga nisem ljubila. Pa ne gre zato. Tomaž, vprašaj
 742 21|              sovražila, sta me dala. Pa jima ni uspelo, ni. Prvi
 743 21|            je skoro kriknila Katra. "Pa tudi bratu je izpodletelo.
 744 21|              je žena prestala, potem pa je nadaljevala: ~"Prišla
 745 21|               samo piješ..." ~"Tisto pa le molčite, Katra," je odvrnil
 746 21|              ne namaka kar tako. Kaj pa hočete od mene? Saj sem
 747 21|           kakor veste in znate. Mene pa ne mešajte vmes. Mi je še
 748 21|                Šema si," je dejala, "pa ne mož!" V hipu pa se je
 749 21|          dejala, "pa ne mož!" V hipu pa se je ublažila in proseče
 750 21|            dolgo proti vratom. Potem pa mu je preletel obličje zaničljiv
 751 21|              lotil tako dela. Hipoma pa so prešle Anžetu misli od
 752 21|          dolgo sva na Peči in znana, pa nič ne vem, odkod si." ~
 753 21|             začudil Anže, "no, ti si pa lepa. Ali nisi od vedno
 754 21|             da imam jaz očeta, ti ga pa nimaš. In kako si pa prišla
 755 21|              ga pa nimaš. In kako si pa prišla na Peč?" ~"Služit
 756 21|           cesti. Smo imeli gostilno. Pa so se ustavljali tam vozovi.
 757 21|              mimo in se ustavila. Ko pa je odšla, so me dali z njo.
 758 21|             odšla, so me dali z njo. Pa nisem šla rada. Tam mi je
 759 21|            sedeli naša gospodinja in pa "mati". Pa sem slišala,
 760 21|             gospodinja in pa "mati". Pa sem slišala, da govorita
 761 21|            je imela bogatega ženina, pa jo je zapustil, in da je
 762 21|              je dejala deklica, "kaj pa boš ti?" ~"Jaz bom bogat!"
 763 21|             Sela. Še dva brata imam. Pa slamnato hišo imamo doma.
 764 21|              oče v šolo k čevljarju. Pa me je Blaž preveč tepel,
 765 21|        preveč tepel, in sem mu ušel. Pa sem prišel domov, pa je
 766 21|           ušel. Pa sem prišel domov, pa je rekel oče: "Za nič nisi.
 767 21|              čevljarja," sem rekel, "pa nisem. Pojdem za konjskega
 768 21|           šel. V trgu sem povprašal, pa me niso hoteli. Potem sem
 769 21|             Potem sem prišel na Peč. Pa tu ni konj. Zato ni za me.
 770 21|           prikimala z glavico. Potem pa je vprašala: "Zakaj pa imaš
 771 21|         Potem pa je vprašala: "Zakaj pa imaš tako konje rad?" ~"
 772 21|       odvrnil fant nekako poparjen. "Pa bom imel tudi sto in takrat
 773 21|            veliko kad. ~"Otroka, kje pa sta?" je iskala Marjanica.
 774 21|         otročja!" je pomislil. Tedaj pa se je spomnil, da ji je
 775 22|                    22. POGLAVJE~"Bom pa jaz pazila na otroka."~"
 776 22|            senožeti in trebila. Zdaj pa sta prestala z delom in
 777 22|           naj beži, ali naj počaka. "Pa reci, da ni res, pa reci,
 778 22|         počaka. "Pa reci, da ni res, pa reci, če moreš, da lažem,
 779 22|              obljubil, da me vzameš. Pa si se zmenil z njo, pa si
 780 22|               Pa si se zmenil z njo, pa si se! Pa ne boš, Šime,
 781 22|              zmenil z njo, pa si se! Pa ne boš, Šime, ne boš. K
 782 22|             mu povem, kak mož si ti. Pa tudi oni bom povedala, naj
 783 22|              da se je ne boji. ~Neža pa je vikala: "In zdaj povej,
 784 22|           naj ti jih le kupuje, naj. Pa da bi bolje naredila, da
 785 22|        skomiznil Šime. ~"Kaj kvante! Pa prisezi, da ni res, prisezi,
 786 22|              res, prisezi, če moreš. Pa ne moreš. Jedert --" ~"Stara
 787 22|                    Stara klepetulja! Pa ji veruj. Saj za drugo ni
 788 22|         svetu, ko da dela sovraštvo. Pa ji veruj!" je dejal modrovaje
 789 22|             morala biti tako neumna, pa mu verjela, temu volku.
 790 22|              mu verjela, temu volku. Pa saj bi še svetnike preslepil,
 791 22|             je podedovala hišo, Neža pa nima nič. Kaj ne, tako si
 792 22|            grešno Šimnovo telo. Anže pa ni znal krotiti svojega
 793 22|              bil divje okoli sebe. ~"Pa pridi, pa pridi!" je zasmehoval
 794 22|              okoli sebe. ~"Pa pridi, pa pridi!" je zasmehoval napadajočo. ~"
 795 22|              zakričal Šime. ~"Kdo bo pa kožo," se je smejal Anže.
 796 22|           odvrnil Šime. ~"Potem bomo pa delali," je dejal Pušar
 797 22|         Anica je likala srajce. Zdaj pa zdaj je stopila v ono sosedno
 798 22|         Posedel je nekaj časa, potem pa je vstal, češ, da bi rad
 799 22|              ni, da bi skrivala, ne, pa se mi je reklo, da naj ne
 800 22|             sobe in poslušala. ~"Bom pa jaz pazila na otroka, če
 801 22|             Ona dva sta odšla, Katra pa je stopila k oknu in mrmrala,
 802 22|            likalnik. ~Anica in Pušar pa sta se bila ustavila za
 803 22|             pri meni. Mož ima denar, pa je prišel, da če je res,
 804 22|            nič!" je odvrnila Anica, "pa bo že res, če je rekel Poklonar.
 805 22|         rekel Poklonar. V te reči se pa ne vtikam. Naj dela mati,
 806 22|              bo plačal ali ne. Katra pa sama ne more in nima pravice
 807 22|              je Pušar tu. V tem hipu pa je začutila skoro več jeze
 808 22|              stopila od okna. ~Zunaj pa je Anica zaslišala otrokov
 809 22|         vrata v sobo s ključem. Sama pa je poiskala Marjanico in
 810 22|         Anico, je rekla: ~"Nalašč ga pa nisem, da veš. Pa pazi drugič
 811 22|          Nalašč ga pa nisem, da veš. Pa pazi drugič sama nanj." ~"
 812 22|       zastonj, da ga nalašč." ~Anica pa je začela od tistega dne
 813 22|             jo že roke bolele. Potem pa je stopil k oni sivorjavi
 814 23|           roki, drugi nihče. Kovačev pa je stavil, da ga ponese.
 815 23|              hudnič', da ne zakolne, pa Francelj je tudi šel k maši.
 816 23|         presneti fant! Da, Lahov je. Pa dolgo sabljo ima. Kaj je
 817 23|             že oficir? Onega drugega pa ne poznam, ki govori s Sirkovo.
 818 23|             govori s Sirkovo. Tam je pa naša Marjanica. Pa kdo gre
 819 23|            Tam je pa naša Marjanica. Pa kdo gre neki z njo? Prav
 820 23|        postal še pozornejši. ~Hipoma pa mu je šinila rdečica v obraz
 821 23|              ozrl po čredi. ~"Mogoče pa le ni!" je dejal za čas.
 822 23|             in je štel gumbe narobe. Pa so zopet rekli: je. Tedaj
 823 23|              nekam zanemarjen, sicer pa ves in pravi njegov oče. ~
 824 23|              doma?" ~"Z doma!" ~"Kaj pa Peter?" ~"Služi!" ~"Pa France?" ~"
 825 23|           Kaj pa Peter?" ~"Služi!" ~"Pa France?" ~"Se uči za krojača!" ~"
 826 23|                Se uči za krojača!" ~"Pa vi?" ~"Tako! Saj vidiš,
 827 23|              sem, za delo nisem več, pa nikogar nimam." ~"Prej ste
 828 23|       nikogar nimam." ~"Prej ste nas pa podili, oče," je dejal Anže, "
 829 23|           oče," je dejal Anže, "zdaj pa tožite, da ste sami!" ~"
 830 23|          Doma je hiša. Tam jo imate, pa delajte po moji smrti kakor
 831 23|          smrti kakor hočete." ~"Kako pa, da ste prišli?" je vprašal
 832 23|              Anže," je odvrnil oče. "Pa ne bom dolgo, ne; pa sem
 833 23|           oče. "Pa ne bom dolgo, ne; pa sem rekel: ga morda ne bom
 834 23|         morda ne bom niti videl več. Pa sem prišel, Anže, vidiš,
 835 23|            razkazal mu živino, potem pa dejal, ko je oče samo vzdihoval: ~"
 836 23|            svetiti, je rekel Anže: ~"Pa kruha niste niti prigriznili!" ~"
 837 23|               je zašepetal Anže, oče pa je začel preponižno pozdravljati
 838 23|             nikakih dobrotah. Medtem pa je začel oče nekako meti,
 839 23|              Peči. ~"Tisto naj gleda pa sam. Pri nas ne zadržujemo
 840 23|      prijazno z njim. Zunaj ob hlevu pa je čakal na očeta Anže in
 841 23|            In sram ga je bilo, sram. Pa sam ni skoro vedel, zakaj. ~
 842 23|             zamenjal za papir. Sedaj pa je vzel ta cekin in se vrnil
 843 23|           prišel oče iz hiše. ~"Zdaj pa grem, Anže, zdaj, ko sem
 844 23|               zdaj, ko sem te videl. Pa priden bodi, dobro in skrbno
 845 23|             toliko imaš? Vidiš, zdaj pa vem, da si priden fant!"
 846 23|       križala Boga in ga izdala, pač pa je zakrila ob njegovi smrti
 847 23|        solncem in ptičjim petjem. Mi pa, ki smo ga izdali, zatajili,
 848 23|              ali zdaj je dobro. Kako pa tebi, Lipe, si še vedno
 849 23|             rekla nekaj hipov. Potem pa je začela govoriti o skrbeh
 850 23|             je pridržal konje. ~"Kaj pa Tomaž?" je vprašal nekako
 851 23|            briga mene Tomaž!" Obenem pa se je spomnila doživljaja
 852 23|              da je bila tema. ~"Zdaj pa z Bogom," je rekla nato, "
 853 23|         umrjemo," je odvrnila. ~"Kaj pa, ali ima že dete botra za
 854 23|              ne," je odvrnila. ~"Bom pa jaz njegov boter!" je rekel
 855 24|               je ihtela Anica. Tedaj pa je opazila, da drži v roki
 856 24|            Anica je videla v vasi tu pa tam siniti luč.  "Ljudje
 857 24|              ti moje vse, moje vse!" Pa kakor da se ji hoče celó
 858 24|        najbolje in močno žganje. Ker pa je v njem močila razne korenine
 859 24|             nekoliko odleglo, vendar pa je ob najmanjši slabosti
 860 24|             nisem, ali taka grešnica pa tudi nisem!" Skoro v omotici
 861 24|            da barantati s seboj? Kaj pa sinu? Ali mu nisi želela
 862 24|              dvoumno o njegovi ženi? Pa nisi tega storila iz samega
 863 24|       priznal!" ~"Hahaha! Je že res, pa ti tega tedaj nisi vedela,
 864 24|            ga nalašč." ~"Kdo ve? Kaj pa, ko si šla mačko zapirat
 865 24|                 Ne, tega nisi rekla, pa si vendarle mislila, da
 866 24|         Katra je pila v petič. ~"Kaj pa Luka?" je izpraševal glas. ~"
 867 24|            Peč in v mesto pojdem. On pa bo šel beračit." ~"Kaj pa
 868 24|            pa bo šel beračit." ~"Kaj pa Tomaž?" ~"Tomaž? Pojdi no;
 869 24|         preneumen za me." ~"Aha! Kaj pa Anže?" ~"Vidiš, to je dečko.
 870 24|              zrasti še mora, zrasti. Pa čakaj ti, to bo šala. Ali
 871 24|          zaročenke --" ~"Bo izvedel! Pa to je, vidiš, kadar bo izvedel,
 872 24|       govorila zadnje besede. Hipoma pa je kriknila. Na vratih,
 873 24|            prezirljivo moža: ~"Če je pa tako," je rekla, "potem
 874 24|              tako," je rekla, "potem pa pojde jutri. Da bi tebi
 875 24|        dobrote izkazovala, ne, za to pa nisem tu. Le pojdi!" ~"Imej
 876 24|            motril nekaj hipov; potem pa se je umiril in dejal: ~"
 877 25|            bila legla, veliko posla. Pa je imel mnogo lepega zapisati,
 878 25|              da bi bila svetnica ali pa vsaj spokornica. In zdaj
 879 25|            tem manj je okrevala. Pač pa ji je v sedmih letih, ko
 880 25|        otroci so bili v hiši in mož. Pa revščina velika, in mati
 881 25|           Lačni so, mož godrnja. Ona pa ne more ne umreti, ne živeti.
 882 25|              v hlevih so konji. Anže pa vozi po svetu. V naslednjem
 883 25|            oči, zasanjala... ~Hipoma pa se je polasti nekak nemir.
 884 25|             so kače, in ona je bosa. Pa kdo prihaja sem po travi
 885 25|              izpremenila, ali polža, pa me dala, da me požro kače." ~"
 886 25|             Lepo jo pripelje na Peč, pa gori v sobo jo popelje.
 887 25|             grde žene ni nikjer, pač pa gre za njo lepa, mlada žena.
 888 25|        vzdihne deklica. "Saj je res, pa vas še poznala nisem. Oh,
 889 25|              in zakriva obraz. Tedaj pa začuti, da jo je prijela
 890 25|         polje in goro. Pred dekletom pa stoji Katra z jeznim licem. ~"
 891 25|             In takoj," pravi Katra. "Pa se obleci praznično. S Peči
 892 25|             je deklica bolna. Vendar pa je kuhal gnev v njej in
 893 25|      ohranila vso svojo mirnost. Pač pa se je Neža grozno ustrašila,
 894 25|            ženi prenevarno. Zidanica pa je bila čisto na samem.
 895 25|      Marjanica proti Anici: "Boji se pa, boji, naša Katra! Ubogi
 896 25|            reči nekaj trdega. Videča pa plah Aničin obraz, se ji
 897 25|         topil glavo v dlani. In zdaj pa zdaj je ponovil: "Od desetih
 898 25|           ter skleda kuhanih pirhov. Pa se je zdelo, da ne misli
 899 26|           niti ziniti o njej. Vendar pa ni bila Marjanica ena onih,
 900 26|             malo koz ugnala." ~Tedaj pa jo je pogledal Luka začudeno. ~"
 901 26|        njenih zobeh. Stara je, zobje pa so kot pri triletnem otroku." ~"
 902 26|              čez Dole do Hudega, tam pa povprašaj po njej. Ti bodo
 903 26|            bilo čuti glas zvonov. Tu pa tam je že v grmu zapel zgodenj
 904 26|           kmet. ~"Bog daj srečo! Kam pa?" je vprašal. ~"Bog daj;
 905 26|          Hudega!" je odvrnil Luka. ~"Pa ne k Hanci?" je vprašal
 906 26|        vprašal Luka. ~"Pred leti že. Pa ljudje ne vedo. Hodi neka
 907 26|               ki se izdaja za Hanco. Pa je sirota zmešana," je pripovedoval
 908 26|              odvrnil kmetič, "bo že. Pa s Hanco ni nič. Se lahko
 909 26|           dobromisleče: ~"Truden si. Pa tudi pot izdela. Par korakov
 910 26|         zavije nazaj na dolino doli, pa odpočiješ se. Bog pomagaj,
 911 26|             v hlevu. Ta potep jih je pa čutil." ~In mož je s prstom
 912 26|                je dejal kmet, "vidva pa se še umila nista! Marš!
 913 26|              je dejal starejši, "smo pa čakali." ~Mož je prijel
 914 26|              Je nekod iz slabe hiše, pa vrl dečko! Pa glej ga no,
 915 26|            slabe hiše, pa vrl dečko! Pa glej ga no, saj je tu!" ~
 916 26|            dvoje vrst zdravih zob. ~"Pa lisico si ujel?" ~"Sem,
 917 26|              lisico si ujel?" ~"Sem, pa me je ogrizla." In stegnil
 918 26|              na Peči služi!" ~"To je pa lepo. Ali mu gre dobro?" ~"
 919 26|         lahko obiščeš, Peč ni daleč. Pa kaj nisi vedel do zdaj,
 920 26|           svojim kruhom." ~"Daj sem, pa pojdi z otroci k maši!"
 921 26|              je silil k njemu. ~"Kaj pa, blagoslova ste že dobili
 922 26|              So!" je dejal pastir. ~"Pa ti?" ~"Eh, meni ni sile." ~"
 923 26|       zadovoljnostjo pokimal Petru. "Pa pojdi z menoj!" ~Luka in
 924 26|          sesti Luki in Petru. Otroka pa je nagnal, da naj se gresta
 925 26|        potisnil pastirju v roke. Sam pa je šel in se vrnil z gnatjo
 926 26|            sile še!" je dejal kmet, "pa kakor veš. Peter, pokaži
 927 26|             Sem!" je odvrnil Luka. ~"Pa povejte Anžetu, da sem tu,
 928 26|              pastir je rekel: ~"Zdaj pa moram nazaj. Vedno na levo
 929 26|            če bi samo ljudje hoteli. Pa vsi nočejo. Nočejo! Sami
 930 26|               sem pustil ono siroto. Pa je prišlo tako nad me, da
 931 26|             bilo. Sem šel čez njivo, pa me je gledal sosed; pa sem
 932 26|               pa me je gledal sosed; pa sem rekel: "Glej ga, že
 933 26|              je sedaj tvojega očeta. Pa ga vprašaj, no, enkrat,
 934 26|             je njegova." Glej Katra, pa sem ga res vprašal: "Oče,
 935 26|            nisem več mogel vprašati. Pa saj ni bilo treba. Saj sem
 936 26|           kako je planil in zatulil. Pa kaj si ti vedela o tem?" ~"
 937 26|             Za premoženje te je dal. Pa sem stal zraven in je nisem
 938 26|             sirote, Jeričine matere. Pa Anica je nedolžna. Ona ima
 939 26|       ozdraviti mora!" je dejal zdaj pa zdaj, in bolest in strah
 940 26|            je pogledal Luka moža. Ta pa je naglo vprašal: ~"Vi,
 941 26|          naglo vprašal: ~"Vi, kdo bo pa plačal? Ali plačate vi?" ~"
 942 26|            Jerica izgubljena. Hipoma pa je obstal. ~"K prvemu grem
 943 26|           goldinarjev imam, porečem, pa sveto besedo vam dam, da
 944 26|           prvemu zdravniku nazaj. Ko pa je prišel do vrat in zagledal
 945 26|               Če je vsega konec, naj pa bo!" je mislil in krenil
 946 26|          najbolje. Vino je zdravo in pa človek pozabi, kadar pije,
 947 26|             strežajka skoro bala. On pa je kimal sam za se. Skoro
 948 26|          trideset, ná petdeset, sto, pa hajdi! Bomo videli, kdo
 949 26|             proč s tisto belo cunjo, pa hajdi, hahaha! Seveda nisi
 950 26|           umrla," je odvrnil Luka. ~"Pa bi bil zdravnika pripeljal." ~"
 951 26|            je zastokal starec. ~"Kaj pa v roki držiš?" je vprašala
 952 27|             on vedel za kupca. ~"Kdo pa bi bil ta kupec?" je vprašal
 953 27|              naročilu drugega, potem pa je rekel, da je on sam kupec. ~
 954 27|            bo na prodaj. Stvar mu je pa dala povod, da je odšel
 955 27|              tudi ni sila. Naj se da pa v najem. Urh je že vprašal,
 956 27|           mislil, "si hotel ti mene, pa bom jaz tebe. Mlina za enkrat
 957 27|            sami pripeljali. Zaslužek pa je bil vendar tu. Tedaj
 958 27|            Katra ni sama vedela. Pač pa se je gotovo ne samo iz
 959 27|            ne smem?" ~"Seveda smete, pa mene vaš mlin presneto malo
 960 27|              presneto malo briga!" ~"Pa te bo še brigal," je zategnila
 961 27|                se je zavzel hlapec, "pa ne mislite, da bi šel jaz
 962 27|              se obnašam ko gospodar. Pa zdaj že neveste več tega,
 963 27|             več tega, mati. Je Tomaž pa že drugačen mož!" ~"Molči,"
 964 27|                 Pazil boš!" ~"Pazil? Pa ne, da se bojite za Urha,
 965 27|             Tomaž noče umeti. Vendar pa si je mislila: "Tomaž se
 966 27|          postopa. Mar mu bo!" Glasno pa je dejala: ~"Pusti mi izgovoriti,
 967 27|              Aha," je dejal hlapec, "pa ste preje rekli: paziti!" ~"
 968 27|           treba, kaj gre skozi žago. Pa tudi Urhu je treba vzeti
 969 27|         teden sem vam delal, pozneje pa niste hoteli. Čemu bi bil?" ~"
 970 27|          hoteli. Čemu bi bil?" ~"Boš pa odslej delal, kar bom hotela!"
 971 27|           neumna." ~"Nekaj manj pač, pa ne neumna, samo malovredna!"
 972 27|               je dejal Tomaž, "Judež pa ne!" ~"Če še nisi, pa še
 973 27|          Judež pa ne!" ~"Če še nisi, pa še boš!" je dejala Katra. ~"
 974 27|          šinila senca čezenj. ~Tomaž pa je odšel proti vasi in nekam
 975 27|             da jim bodo cepili koze. Pa tudi odraščeni naj se zglase,
 976 27|              v sredo. V torek zvečer pa je zbolel Anici otrok. Nič
 977 27|              vzela to v roko in ono. Pa ne eno ne drugo ni bilo
 978 27|               je zopet upala: "Morda pa prestane!" ~"Ne pre-sta-ne,
 979 27|                        Nekega večera pa je prekipela njena bolna
 980 27|        poreče Jerica čudežno besedo. Pa Jerica ni rekla nič, ni
 981 27|            enem materinem srcu. ~Pač pa je začutila Anica, da ji
 982 27|            vdanostjo ženi v lice... ~Pa bolesti še ni bilo konec
 983 27|              se je je dotaknilo zdaj pa zdaj. In ko je prišel trenotek,
 984 27|        pojdeš za možem in sinom, ali pa misliš ostati?" ~"Na Peči
 985 27|             posestvo od potoka doli, pa sem gori do hiše in še daleč
 986 27|            še ona ljubeča Anica, ali pa se je v njej srce utrgalo
 987 27|              ko Katra? Kdo ve? Morda pa je čutila nezavestno, da
 988 27|            je mislila Katra. ~Vendar pa je Katra skoro s pomilovanjem
 989 27|              bila to opazila. ~Tedaj pa je začutila, baš ko je zavila
 990 27|             glasno sopenje. Nenadoma pa je začutila Anica, da so
 991 27|            gnusna golazen čez telo. ~Pa tudi Katra ni spala. ~Pri
 992 27|          strmela srepo pred se; zdaj pa zdaj ji je oko zažarelo
 993 27|          plačilo za izdajstvo. Potem pa je začela misliti Katra
 994 28|              se lahko in na kaj. Ker pa je Neža mislila, da je že
 995 28|        zasluženega. ~S posebno vnemo pa je morala pri Šimnu prvič
 996 28|              je podkupila, pri drugi pa je tako krčevito plakala
 997 28|             da se potem nekaj zgodi, pa naj pride njena Nežina smrt
 998 28|               kar je hotela. ~Tomaža pa niti na izpregled ni bilo
 999 28|           bilo kaj pogrešati; vendar pa je bila Marjanica radovedna,
1000 28|      radovedna, kako in kaj. Doznala pa ni ničesar. Ona je ostala