Chapter

 501 17|           trg k odvetniku! Če vam ta ne bo pomagal, potem ne vem,
 502 17|              ta ne bo pomagal, potem ne vem, kako bo. Peljite ga
 503 17|       norčevati iz mene?" ~"Zakaj mi ne verujete?" je vprašal Tomaž. "
 504 17|             bi bilo za vas bolje, da ne bi izvedeli nikoli. Pa pojdite
 505 17|     pravočasno obvestila vse. Vas pa ne briga prav nič, ne moj mož,
 506 17|            Vas pa ne briga prav nič, ne moj mož, ne njegova oporoka!
 507 17|          briga prav nič, ne moj mož, ne njegova oporoka! Greste?" ~"
 508 17|          njegova oporoka! Greste?" ~"Ne grem še!" je odvrnil trdovratno.
 509 17|        advokatov." ~"Mojih pravic mi ne more vzeti nihče!" je odvrnila
 510 17|               se je porogal, "saj še ne veste, kaj stoji v testamentu!" ~
 511 17|           sedaj prepričana, da Tomaž ne laže. Ob enem pa jo je bližina
 512 17|             dejal mirno, "toda tako, ne!" In stopil je zopet tik
 513 17|             Tak je bil vaš mož! Toda ne, to vse je znala napraviti
 514 17|            stopil k vratom, rekoč: ~"Ne jezite se na me! Noben človek
 515 17|          srečo, Anica, od mene se pa ne bojte več sovraštva!" ~Skoro
 516 17|            moral biti zver, komur bi ne vzbudili občudovanja, zver,
 517 17|        občudovanja, zver, zver --" ~"Ne, ne!" je zamahnila z roko.
 518 17|    občudovanja, zver, zver --" ~"Ne, ne!" je zamahnila z roko. V
 519 17|       planila in dejala Anica, da to ne more biti res, in da ona
 520 17|              žalost jo je navdajala. Ne da bi se čutila zapostavljeno
 521 17|           sem ti pa obljubila, da se ne bom možila? Morda radi lepšega?
 522 17|           nisi mogel ti braniti, kaj ne, naj me brani postava? V
 523 17|     Prekličem, da bom umrl mirno, in ne bo pogubljena moja duša!" ~
 524 17|             Potem je stopila k oknu. Ne, od todi ni videti njegovega
 525 18|             poprašala jo, ali se res ne počuti slabo, ji zabičala,
 526 18|          začela Anica misliti, da li ne bi bilo dobro, da pokliče
 527 18|              Lukov glas: ~"Pijan je. Ne bojte se več, pa vrata zaprite!" ~"
 528 18|              skrbi bodite, Tomaž vam ne bo nagajal." ~Hrup po stopnicah
 529 18|            da se mu prav godi, če ga ne mara ne Katra, ne Anica. ~
 530 18|             prav godi, če ga ne mara ne Katra, ne Anica. ~Nekaj
 531 18|              če ga ne mara ne Katra, ne Anica. ~Nekaj hipov pozneje
 532 18|           nocoj"? Zakaj nocoj, zakaj ne jutri? ~Skoro oddahnila
 533 18|              in izkušal popraviti. ~"Ne misli, da je radi mene,
 534 18|              misli, da je radi mene, ne. Pa če tebi nič ne dajo!"
 535 18|             mene, ne. Pa če tebi nič ne dajo!" Zmajala je z glavo,
 536 18|          Zmajala je z glavo, češ, da ne mara, da bi se mu smilila.
 537 18|          temu, da je bil Anže lačen, ne bi bil človek verjel, kako
 538 18|             je čutila živina v hlevu ne red in Anže, ki ni imel
 539 18|          zavedajo, ali napraviti red ne gre in ne gre. In ljudje
 540 18|              napraviti red ne gre in ne gre. In ljudje tožijo, in
 541 18|          prišel mlin pod zlo, in ali ne bi kazalo vendar popraviti
 542 18|         prvega hipa vedela, da Anica ne more biti kriva? Ali je
 543 18|            pozneje to popravila? Ali ne ve, da je bila ukradla Neža?
 544 18|               da morda jutri zjutraj ne bo več Anice na Peči. Ne
 545 18|             ne bo več Anice na Peči. Ne bo je več. In kaj potem?
 546 18|            kakor si ona želi. Ali si ne želi tega? Ne, tega noče! ~"
 547 18|           želi. Ali si ne želi tega? Ne, tega noče! ~"Hočeš, hočeš,"
 548 18|            Hočeš, hočeš." ~"Smrti ji ne želim," se brani Katra,
 549 18|              se ji roga: ~"Sama sebe ne preslepiš. O, kakor nalašč
 550 18|            popolnoma zadovoljna? Ali ne bo zopet stara pesem pela: ~"
 551 18|              pesem pela: ~"Tujka si, ne maram te na Peči. Na Peči
 552 18|              odvzel moževo zaupanje? Ne hlini se pred samo seboj.
 553 18|            pred samo seboj. Do Anice ne čutiš usmiljenja, ga ne
 554 18|              ne čutiš usmiljenja, ga ne moreš čutiti." ~"Privoščim
 555 18|              čutiti." ~"Privoščim ji ne!" ~"Privoščiš! Ne izgovarjaj
 556 18|       Privoščim ji ne!" ~"Privoščiš! Ne izgovarjaj se. Gotova si
 557 18|              zato govoriš tako. Toda ne misli tako. Anica še živi
 558 18|             se mogla oddahniti. Toda ne sme se! Naprej, naprej.
 559 18|           usmiljeni, je že vse preč. Ne bo prestala, ne bo." ~"Kam,
 560 18|            vse preč. Ne bo prestala, ne bo." ~"Kam, kam, kam?" je
 561 18|              je vse preč, njena duša ne izprašuje več, umirila se
 562 18|              beračico. V tem hipu ni ne pomislila, da je to čudno,
 563 19|      pripomnila: ~"Preveč pelina, pa ne de nič! Da le moč da." In
 564 19|            bilo slišati, da bi Hanca ne bila koga ozdravila. Čudovit
 565 19|             obupal, kadar ni pomagal ne zdravnik ne zdravilo več,
 566 19|         kadar ni pomagal ne zdravnik ne zdravilo več, tedaj so poiskali
 567 19|            Vsakomur so rekli, vendar ne pomaga, pa tega ni kriva
 568 19|             se ni slišalo, da bi oni ne ozdravel, ki se je takoj,
 569 19|             sedela nenadoma na Peči, ne da bi se je bil kdo nadejal. ~
 570 19|             še rekla Marjanici: ~"Če ne pride kaj vmes, ne bo umrla,
 571 19|                Če ne pride kaj vmes, ne bo umrla, ne! Ti pa me zbudi
 572 19|         pride kaj vmes, ne bo umrla, ne! Ti pa me zbudi ob štirih. ~
 573 19|             So me že v trgu sledili, ne maram, da bi me prijeli
 574 19|            Anica res pokojno leži in ne blazni več, je verjela docela
 575 19|            enem je pomislila, ali bi ne bilo prav, če bi ji povezala
 576 19|             ji je rekla Hanca: ~"Nič ne pravi, da sem bila tu." ~"
 577 19|       Marjanica pa je odvrnila: ~"Pa ne bom, Hanca!" In stisnila
 578 19|         skomiznila z ramama, češ, da ne razume, o čem govori Luka.
 579 19|            ga je otresla, češ, da ga ne sliši. In tako ga je pustila
 580 19|            bila in je ugasnila in je ne bo več. Čudno! Ali je imel
 581 19|              ropar, ki mu vest spati ne da, ali ko apostol, ki je
 582 19|           prezgovoren pa ni ta Luka, ne!" ~Hčerka je zardela do
 583 19|             je nadaljevala mati, "če ne bi bil tako samsvoj, ne
 584 19|              ne bi bil tako samsvoj, ne bi rekla nič; nič napačnega
 585 19|             rekla nič; nič napačnega ne slišim o njem. Sestro je
 586 19|              mi gre dekle v vodo? Je ne reče ene in je ne!" ~"Mati,"
 587 19|           vodo? Je ne reče ene in je ne!" ~"Mati," je dejal Luka, "
 588 19|            se na to obrnila k Luki: "Ne zamerite ji, ona se rada
 589 19|             če bi človek le tako sam ne bil. Z dolgov je, hvala
 590 19|              z Jerico. ~"Takoj je pa ne dobiš, ne," je dejala Hanca.
 591 19|                Takoj je pa ne dobiš, ne," je dejala Hanca. V srcu
 592 19|            ji je šlo vse tako lepo. "Ne dobiš je, ne. Misliš, da
 593 19|             tako lepo. "Ne dobiš je, ne. Misliš, da bom jemala deklo,
 594 19|            da bom jemala deklo, kaj? Ne nese." ~In tako je ostalo.
 595 19|             in goni, da z vozništvom ne bo nič več. Pa hčere se
 596 19|              je tudi tu, ni vere, da ne bo šlo slabo. Denarja bo
 597 19|            Ampak les, to je drugače. Ne rastejo povsod žaganice
 598 19|            star lisjak. Če bi Jerice ne bilo. Če bi..." Potem pa
 599 19|      obrazložil Luka, da s poroko še ne gre tako naglo, da je treba
 600 19|             kaj pa ti, kaj!" ~"Ti je ne suvaj, ti!" je grgral Luka. ~"
 601 19|      pograbila Katra njegovo roko. ~"Ne," je šepetal Luka, "povem
 602 20|             je odvrnila: ~"Je ni še, ne. Pa če da Bog tako vreme,
 603 20|             Pa če da Bog tako vreme, ne bo dolgo trajalo, ne, pa
 604 20|          vreme, ne bo dolgo trajalo, ne, pa jo boste jedli. Je že
 605 20|            bojite kaj? Bo kmalu, kaj ne!" ~Anici je šinilo nekaj
 606 20|            tole: ~"Za to se prav nič ne mudi. Se jih da naplesti
 607 20|            hipu pa je že zopet, sama ne vedoča kaj hoče, ponavljala: ~"
 608 20|         človeku, da spi. Pa ni spal. Ne, toda vernejšega vojaka
 609 20|       vernejšega vojaka bi si človek ne bil mogel misliti. ~V hlevu
 610 20|              prositi: ~"Mati je, naj ne umrje, naj ne umrje!" ~Pri
 611 20|           Mati je, naj ne umrje, naj ne umrje!" ~Pri tem je Anže
 612 20|              pravičen, usmili se je, ne vzemi je! Mati je, ne vzemi
 613 20|            je, ne vzemi je! Mati je, ne vzemi je, naj ne umrje,
 614 20|            Mati je, ne vzemi je, naj ne umrje, naj ne umrje!" ~In
 615 20|          vzemi je, naj ne umrje, naj ne umrje!" ~In otroka sta nevede
 616 20|         nevede skupno prosila: ~"Naj ne umrje, naj ne umrje!" ~Tedaj
 617 20|         prosila: ~"Naj ne umrje, naj ne umrje!" ~Tedaj se je razlilo
 618 20|              je šibka. Saj niti roke ne more geniti. In hipoma pojema
 619 20|             zdravnik in Katra. Anica ne čuje ničesar. ~"Saj je umrla!"
 620 20|     zdravnika jo napolnjuje. Čemu ji ne dajo miru? Zdaj je bilo
 621 20|              žejna, da bi skoro piti ne mogla. Zdaj je bolje. Da
 622 20|             je čevljar v hiši? Zakaj ne miruje, kot bi ne vedel,
 623 20|              Zakaj ne miruje, kot bi ne vedel, kako hudo ji de ta
 624 20|              hotela pritožiti se, da ne posvarijo čevljarja, gleda
 625 20|            in taščo. Niti zmenijo se ne za njo. Oh, Katra! Tej je
 626 20|       razbija, in tako hitro, hitro. Ne! To ne more biti čevljar,
 627 20|            tako hitro, hitro. Ne! To ne more biti čevljar, tudi
 628 20|           biti čevljar, tudi mlatiči ne morejo biti, to mora biti
 629 20|              In zakaj tako hitro? To ne sme biti. To ni dobro. Stoj,
 630 20|         bolnici, ali prav k postelji ne stopi. Kdo ve, zakaj ne
 631 20|              ne stopi. Kdo ve, zakaj ne stopi? Ali čaka, da se sodnik-zdravnik
 632 20|              Katra še vedno gleda in ne razume. Sedaj stoji zdravnik
 633 20|        pokloni. Katra stopi za njim. Ne upa si pogledati mu v obraz.
 634 20|             mora. ~"Je umrla?" ~"Ah, ne," deje zdravnik, "toda hitite
 635 20|             misli izgubijo, in Anica ne čuti nič več, ne ve, ali
 636 20|            in Anica ne čuti nič več, ne ve, ali je še, ali je ni.
 637 20|             in strah jo navdaja. "To ne sme biti. Tega ona ne bo
 638 20|             To ne sme biti. Tega ona ne bo pila. Zdravnik je rekel
 639 20|             trudna je, niti s prstom ne more geniti, niti besedice
 640 20|           more geniti, niti besedice ne more izviti. Na milost je
 641 20|               Toda očita li res? Saj ne more govoriti. Očita li
 642 20|           pila smrt? Ali je to smrt? Ne, to ni smrt. Ona čuje sebe
 643 20|              govori: ~"Ven, ven! Vas ne maram!" ~Tedaj plane Katra
 644 20|           šepeta Anica, ali tašča se ne gane. ~"Marjanica," šepeta
 645 20|             Ah, glej, kaj je to? Ali ne stoji tam nekdo? Ali ni
 646 20|            odvrne Luka, "ki še šteti ne znaš!" ~"Molči!" vikne Katra,
 647 20|           pogrebu, in govorila: ~"Bi ne jokala, bi ne! Če se zmislim,
 648 20|         govorila: ~"Bi ne jokala, bi ne! Če se zmislim, kaj ste
 649 20|               pravi strah nad me. Pa ne bi jokala. Že pri pljučnici
 650 20|              vas sem zaobljubila. Pa ne bi jokala. Tak lep, zdrav
 651 20|              da vas ni Bog rešil. Pa ne bi jokala, očeta itak nima
 652 21|          konec še pri Pušarju. Tedaj ne le, da ni dobil vina, temveč
 653 21|          biti tudi dejansko varuh in ne samo na papirju. In to je
 654 21|        delavec dobi, kadar je, in da ne gre, da bi Tomaž, ki sicer
 655 21|               rekel pa ni nič. ~"Saj ne očitam, le tako sem rekla,"
 656 21|         Katra in videča, da ji Tomaž ne misli naliti znova, si je
 657 21|              Prav res, razumem te pa ne, Tomaž. Ali si bil takrat
 658 21|           jezi, da bi zbesnela. A ti ne deš nič?" ~"Kaj pa hočem?"
 659 21|             dejal Tomaž, "meni se pa ne zdi. Gre, kakor mora iti!" ~"
 660 21|             kar zadušiti sirote tudi ne gre. Je že treba lepo čakati,
 661 21|             nikoli? Poglej me! Nihče ne ve tega, nihče me ne razume,
 662 21|           Nihče ne ve tega, nihče me ne razume, nikogar nimam, ki
 663 21|              je umrl Juri? Povej!" ~"Ne vem, kdo bo neki vse to
 664 21|             nisem ljubila. Vsaj tako ne, kakor ljubijo druge matere.
 665 21|            tako ga nisem ljubila. Pa ne gre zato. Tomaž, vprašaj
 666 21|           nisem mogla ljubiti? Zakaj ne morem ljubiti nikogar, ne
 667 21|            ne morem ljubiti nikogar, ne nje, ne njegovega otroka.
 668 21|             ljubiti nikogar, ne nje, ne njegovega otroka. To vprašaj,
 669 21|            skoro očitajoče hlapec. ~"Ne," je viknila žena. "Tako
 670 21|             zdaj lahko veš, zakaj ga ne morem. Oh," je viknila, "
 671 21|           Ubogi moj sin! Nobena mati ne trpi tega ob svojem sinu,
 672 21|               ti misliš, da bi se mi ne mogla? Ti," je viknila, "
 673 21|           njo, ko za hčerjo. Toda -- ne! To je nemogoče. Ona mi
 674 21|            vendar na poti. Preko nje ne morem. Ali naj te tako zasnubim?
 675 21|               Piješ in lenuhaš in se ne zmeniš za nič, samo piješ..." ~"
 676 21|            in hrastovo lubje se tudi ne namaka kar tako. Kaj pa
 677 21|              veste in znate. Mene pa ne mešajte vmes. Mi je še danes
 678 21|             Šema si," je dejala, "pa ne mož!" V hipu pa se je ublažila
 679 21|             rekla: ~"Ti praviš prav! Ne bodi hud, glej, taka sem.
 680 21|              češ, da bi še krompirja ne znal prirezovati, in se
 681 21|             na Peči in znana, pa nič ne vem, odkod si." ~Deklica
 682 21|             se pogledala pastirja. ~"Ne vem!" je odvrnila. ~"Ne
 683 21|              Ne vem!" je odvrnila. ~"Ne veš?" se je začudil Anže, "
 684 21|           začudil Anže. "Tudi matere ne?" ~"Ne!" ~"Tudi jaz je nimam,"
 685 21|            Anže. "Tudi matere ne?" ~"Ne!" ~"Tudi jaz je nimam,"
 686 21|           kaj pripoveduje. ~"Drugega ne veš nič?" je vprašal nato. ~"
 687 21|               Za nič nisi. Nič prida ne bo iz tebe!" "Bo, oče,"
 688 21|            za sedem dni boš nazaj." "Ne pridem," sem rekel. "Bomo
 689 21|         takoj je pristavil: "Ti tega ne razumeš. Vidiš, dandanes
 690 21|              deš, koliko imam že?" ~"Ne vem!" ~"Ugani!" ~"Sto goldinarjev!" ~"
 691 21|               je odvrnila, "tako jih ne bo treba kupiti." In začudila
 692 22|           zmenil z njo, pa si se! Pa ne boš, Šime, ne boš. K fajmoštru
 693 22|              si se! Pa ne boš, Šime, ne boš. K fajmoštru pojdem
 694 22|         povedala, ji bom!" ~"Nikomur ne boš povedala nič!" je odvrnil
 695 22|            da je užaljen in da se je ne boji. ~Neža pa je vikala: "
 696 22|           res, prisezi, če moreš. Pa ne moreš. Jedert --" ~"Stara
 697 22|          hišo, Neža pa nima nič. Kaj ne, tako si mislil, tako."
 698 22|              je, da je v zadregi, da ne more vpričo Katre govoriti
 699 22|            češ, da kozarček domačega ne bo zavrnil. ~Tedaj je zaupal
 700 22|              Saj ni, da bi skrivala, ne, pa se mi je reklo, da naj
 701 22|            pa se mi je reklo, da naj ne govorim razun z njo." ~"
 702 22|            Poklonar. V te reči se pa ne vtikam. Naj dela mati, kakor
 703 22|            mati, kakor se ji zdi." ~"Ne," je dejal Pušar, "to ne
 704 22|             Ne," je dejal Pušar, "to ne gre. Kdor jemlje na posodo,
 705 22|            vedeti, ali bo plačal ali ne. Katra pa sama ne more in
 706 22|         plačal ali ne. Katra pa sama ne more in nima pravice delati
 707 22|      otrokova. Če je tako, da vi nič ne veste, potem se lahko vrneva.
 708 22|              ali naj se opraviči ali ne. Tu je vstopil Pušar. Anica
 709 22|        nalašč, prihodnjič ga bom, da ne boš vsaj rekla zastonj,
 710 23|            je dejal Anže, "pravi, da ne smem še piskati, da Bog
 711 23|         tisti, ki pravi 'hudnič', da ne zakolne, pa Francelj je
 712 23|             oficir? Onega drugega pa ne poznam, ki govori s Sirkovo.
 713 23|              neki z njo? Prav nič ga ne poznam!" ~Fant je motril
 714 23|         radovednost, rekoč: ~"Če je, ne uide, saj ni ptič, in tudi
 715 23|           uide, saj ni ptič, in tudi ne uteče, saj ni voda." In
 716 23|             voda." In prišlec res ni ne zletel, ne utekel, temveč
 717 23|            prišlec res ni ne zletel, ne utekel, temveč Anže ga je
 718 23|            prvim vprašanjem. ~"Tisto ne, Anže," je odvrnil oče. "
 719 23|           Anže," je odvrnil oče. "Pa ne bom dolgo, ne; pa sem rekel:
 720 23|       odvrnil oče. "Pa ne bom dolgo, ne; pa sem rekel: ga morda
 721 23|               pa sem rekel: ga morda ne bom niti videl več. Pa sem
 722 23|           niste niti prigriznili!" ~"Ne gre!" je dejal oče in z
 723 23|        Marjanica zdaj odnesla. ~"Ali ne pijete preveč, oče?" je
 724 23|       zahvaljevati Katro, češ, da ji ne bo nikoli pozabil tega,
 725 23|            da gotovo Katra skrbi, da ne pojde Anže praznih rok s
 726 23|            naj gleda pa sam. Pri nas ne zadržujemo plačila hlapcem!"
 727 23|             in pristavila: ~"Kaj vam ne da nič? Ne daš nič očetu?" ~
 728 23|     pristavila: ~"Kaj vam ne da nič? Ne daš nič očetu?" ~Tedaj je
 729 23|            Anžetu se je zdelo, da mu ne more pogledati v obraz.
 730 23|        lestencih, in ni je sveče, ki ne bi gorela nocoj. Žar in
 731 23|             in nebroj sveč in luči. ~Ne praznujejo povsod vstajenja
 732 23|          mislili nanj. Nič več tako. Ne moremo, ne smemo čakati
 733 23|             Nič več tako. Ne moremo, ne smemo čakati do jutra: ~"
 734 23|            mogla skoro premagati, da ne bi šla k procesiji. Oh,
 735 23|              si je bila Anica, da se ne zbudi tako kmalu. In tako
 736 23|             Še," je odvrnil. ~"On me ne tiče in ne viče! Prav izogiblje
 737 23|          odvrnil. ~"On me ne tiče in ne viče! Prav izogiblje se!"
 738 23|             je vprašanj, da bi ga ji ne bilo treba tikati. Tako
 739 23|            vidimo?" je vprašal. ~"Če ne umrjemo," je odvrnila. ~"
 740 23|             vprašal Lipe. ~"Ga nima, ne," je odvrnila. ~"Bom pa
 741 24|        zasmejala: "Moj bo, moj bo!" "Ne bo," je ihtela Anica. Tedaj
 742 24|               da drži v roki kačo in ne palice. Od groze se je Anica
 743 24|          rekla sama sebi: ~"Lipe, to ne sme biti!" ~"Da, to ne sme
 744 24|            to ne sme biti!" ~"Da, to ne sme biti," je mislila dalje. "
 745 24|            bilo kmalu dete zadušilo. Ne, ne smem misliti! Greh je
 746 24|             kmalu dete zadušilo. Ne, ne smem misliti! Greh je to.
 747 24|            Lipetom. Nobena volja jih ne more ustaviti! ~"O, moj
 748 24|                Toda bodi konec, tega ne smem misliti, ker iz tega
 749 24|              iz tega nikoli nič biti ne more in ne sme!" ~Da se
 750 24|           nikoli nič biti ne more in ne sme!" ~Da se okrepi proti
 751 24|              sreči, glas po njem, ki ne more biti njen, in ne sme
 752 24|             ki ne more biti njen, in ne sme misliti nanj, se je
 753 24|             sirotica moja. Nikoli te ne zapustim, ti moje vse, moje
 754 24|         zdravnik in jo potolažil, da ne bo hudega. Tedaj je Katri
 755 24|             se je zavedla, da nekako ne čuti leve noge. Strah, ki
 756 24|              krepčila. ~"Kar tako se ne umrje!" je pomislila nato.
 757 24|            mrtvega. In kdo pravi, da ne sme, da ne more baš ona
 758 24|             kdo pravi, da ne sme, da ne more baš ona tako umreti?
 759 24|             baš ona tako umreti? Ali ne umirajo najbolj zdravi tako? ~
 760 24|              lezi otroku na prsi!" ~"Ne, tega nisi rekla, pa si
 761 24|        nameravaš vnaprej!" ~"Ničesar ne nameravam!" ~"To ne more
 762 24|          Ničesar ne nameravam!" ~"To ne more biti, Katra. Brez Peči
 763 24|           tvojim dobrote izkazovala, ne, za to pa nisem tu. Le pojdi!" ~"
 764 24|            je umiril in dejal: ~"Saj ne boš, Katra, jutri tako govorila!" ~"
 765 24|              tako govorila!" ~"Zakaj ne?" ~"Nocoj si malo pijana,"
 766 25|              hitro zatonila. Bila je ne kam čudno zaspana in hitela
 767 25|            Jerica!" ~"Ali misliš, da ne ozdraviš več?" ~"Ne bom!" ~"
 768 25|               da ne ozdraviš več?" ~"Ne bom!" ~"Zaupaj v Boga! Ali
 769 25|              so, mož godrnja. Ona pa ne more ne umreti, ne živeti.
 770 25|              godrnja. Ona pa ne more ne umreti, ne živeti. O Bog,
 771 25|            Ona pa ne more ne umreti, ne živeti. O Bog, stori ji
 772 25|            Jerici se zdi, da to biti ne more, da je v hipu gori
 773 25|      Pobegnila bi. Toda ko prikovana ne more z mesta. In žena stoji
 774 25|             po cvetovih. Toda Jerica ne more tega gledati. Dasi
 775 25|             me požro kače." ~"Nič se ne boj," sliši Jerica govoriti
 776 25|          nesite!" priganja Jerica. ~"Ne vem poti, ne vem! Na Peč
 777 25|      priganja Jerica. ~"Ne vem poti, ne vem! Na Peč bi jih nesla,
 778 25|                 Samo to je dobro, da ne ve, da sem jaz Jerica,"
 779 25|            bi mogla izpustiti gadov. Ne, ne, bežati ne sme! Lepo
 780 25|           mogla izpustiti gadov. Ne, ne, bežati ne sme! Lepo jo
 781 25|      izpustiti gadov. Ne, ne, bežati ne sme! Lepo jo pripelje na
 782 25|           ozre po tujki, da li morda ne pozna njenih misli. Toda
 783 25|        prepodili? Kdo ste?" ~"Ali me ne poznaš," pravi bela žena, "
 784 25|              vstani!" viče starka. ~"Ne bom!" odgovarja Jerica. ~
 785 25|             licem. ~"Ali bo kaj, ali ne bo? Lenoba lena!" ~Jerica
 786 25|               se je začudil mož. "Ti ne smeš, ti ne moreš, otrok,
 787 25|         začudil mož. "Ti ne smeš, ti ne moreš, otrok, otrok!" ~Njej
 788 25|            rekla, "ta pritepenka res ne misli vstati!" ~"Ne more!"
 789 25|              res ne misli vstati!" ~"Ne more!" je dejal Luka temno. ~"
 790 25|           Toda držal je divje. ~"Ali ne vidiš, da izdahne?" ~In
 791 25|            Oči so se mu razširile. ~"Ne more biti!" se mu je izvilo. ~
 792 25|             ji sedaj nihče več Šimna ne odvzame, je delala načrte
 793 25|          bila čisto na samem. Tam bi ne mogla priti bolna v dotiko
 794 25|            mu le stregel, da bi mene ne bilo! In še iz hiše jo vržejo!" ~"
 795 25|             v sebi srce. Kdo ve, ali ne bo Bog radi tega tudi nad
 796 25|              je?" je vprašal on. Ali ne Marjanica, ne Luka mu nista
 797 25|        vprašal on. Ali ne Marjanica, ne Luka mu nista odgovorila.
 798 25|           pirhov. Pa se je zdelo, da ne misli nihče na Peči danes
 799 25|             da ni mogla Neža kaj, da ne bi rekla: ~"Šime, ali se
 800 25|                 Šime, ali se res nič ne bojiš?" ~Odkimal je. Če
 801 25|            se je bal, se je tega, da ne bi dobil še kaj tovarišev
 802 26|        pogledala Marjanica debelo. ~"Ne norčuj se! Katera Hanca!
 803 26|             toliko ozdravila!" ~"Jaz ne vem nič," je odvrnil Luka. "
 804 26|         resno in pametno je rekel: ~"Ne razumeva se, Marjanica.
 805 26|         imela lepe zobe." ~"Ti Hance ne poznaš," je zaključila Marjanica. "
 806 26|             pojdi! Saj vidiš, da jaz ne morem. To pot boš že napravil!" ~
 807 26|                je odvrnil Luka. ~"Pa ne k Hanci?" je vprašal kmet. ~"
 808 26|                je dejal kmet. "Hance ne dobiš več!" ~"Kaj je umrla?"
 809 26|              Pred leti že. Pa ljudje ne vedo. Hodi neka podobna
 810 26|           Kaj ti je žena zbolela?" ~"Ne," je odvrnil Luka, "neka
 811 26|          grem nazaj. Samo čez hribe; ne zmanjka jih." ~Možu je rjavo
 812 26|             pazen, si! Potep! Le nič ne, preveč prijaznosti. Še
 813 26|            Takole sem zavezal, da mi ne nagaja!" ~"Cel Anže je!"
 814 26|             branil Luka. ~"Treba ali ne, vzemi!" je velel kmet in
 815 26|           trg in pridete na cesto in ne boste mogli več zgrešiti." ~
 816 26|              ljudi. Prav nič slabega ne bi bilo na svetu, če bi
 817 26|            sem revež in me še sestra ne mara. Katra, Katra. Ženske
 818 26|           ljubezen. Vidiš Katra, saj ne rečem, da je bilo prav,
 819 26|              oknu in sem mislil, ali ne bi bilo dobro, da skočim
 820 26|            gre! Katra, ali res midva ne moreva pozabiti, kaj je
 821 26|           pozabiti, kaj je bilo? Ali ne moreva odpustiti? Katra,
 822 26|           drugi tebi delali? Saj Peč ne bo, ne more biti tvoja!
 823 26|          tebi delali? Saj Peč ne bo, ne more biti tvoja! Da se na
 824 26|              se na me srdiš, tega ti ne zamerim. Saj sem zaslužil,
 825 26|          hujša od kače, ti odpustiti ne moreš!" ~Nehote je začel
 826 26|          njem. "Dvoje sirot! Ti jima ne smeš storiti zlega, Katra.
 827 26|           smeš storiti zlega, Katra. Ne dotikaj se ju." ~V takem
 828 26|            je vprašala žena. ~"Nisem ne," je odvrnil Luka, "naša
 829 26|              Ali ste vi gospodar?" ~"Ne, nisem!" ~"Kdo vas je poslal
 830 26|            izkušal smejati Luka, "če ne bo prepozno." In nekaka
 831 26|               Če Jerica umrje, zakaj ne bi drugi. Naj mrjó." ~"Naj
 832 27|             je dejal kratko, da mlin ne bo na prodaj. Stvar mu je
 833 27|            Mislil si je: ~"Anti zdaj ne bo mogla reči, da mlin ne
 834 27|            ne bo mogla reči, da mlin ne bi nesel, če so še kupci
 835 27|              imela do onega tujca. ~"Ne odneham, v dobrem tednu
 836 27|             tebe. Mlina za enkrat še ne dobiš." ~In tako se je zgodilo.
 837 27|           Nato je dejal Pušar, da to ne pomeni nič, ker bi dobiček
 838 27|           celo, da se on niti za hip ne pomišlja in rad založi potreben
 839 27|              Ko je Katra uvidela, da ne more nič preko Pušarja,
 840 27|             tako, da sprva niti lesu ne bi bilo treba. Kmetje so
 841 27|          vedela. Pač pa se je gotovo ne samo iz naključja spomnila
 842 27|          raztogotila ona, "ali morda ne smem?" ~"Seveda smete, pa
 843 27|             se je zavzel hlapec, "pa ne mislite, da bi šel jaz na
 844 27|            je stopila jeza v lice. ~"Ne misli, da se šalim!" ~"Tudi
 845 27|             se šalim!" ~"Tudi jaz se ne!" je dejal Tomaž. ~"Potem,"
 846 27|         dejal šele potem: ~"Vsaj psa ne bom več ščuval na njo." ~"
 847 27|                Ali torej pojdeš, ali ne pojdeš?" ~"Kaj bi doli delal,"
 848 27|              Pazil boš!" ~"Pazil? Pa ne, da se bojite za Urha, da
 849 27|             da se bojite za Urha, da ne pade v vodo?" ~Katra je
 850 27|            je odvrnila Katra, "da ti ne maraš doli in da sploh misliš,
 851 27|        neumna." ~"Nekaj manj pač, pa ne neumna, samo malovredna!"
 852 27|              v njene besede Tomaž. ~"Ne spozabi se, da si hlapec!"
 853 27|            je dejal Tomaž, "Judež pa ne!" ~"Če še nisi, pa še boš!"
 854 27|               je dejala Katra. ~"Vas ne bom vprašal za dovoljenje!"
 855 27|              začela premišljati, ali ne bi kazalo, prikriti se mu
 856 27|              je rekla, "gršega bi mi ne mogel narediti, kakor če
 857 27|             bi držal z Anico. Z njo, ne!" ~"Judež nisem!" je odvrnil
 858 27|         čudno, da otrok sploh zbolel ne bi bil. ~Neprestani strah,
 859 27|           vzela to v roko in ono. Pa ne eno ne drugo ni bilo tisto
 860 27|             v roko in ono. Pa ne eno ne drugo ni bilo tisto čudodelno,
 861 27|            je sedla v topi grozi: Tu ne pomaga nič, nego čakati,
 862 27|             potem, ali prestane, ali ne prestane. "Ne prestane,"
 863 27|          prestane, ali ne prestane. "Ne prestane," je mislila Anica
 864 27|            je nihal nekod v bližini: ne prestane, ne prestane. ~
 865 27|              v bližini: ne prestane, ne prestane. ~In Anica je stopala
 866 27|           glasu ure in ponavljala: ~"Ne prestane, ne prestane!" ~
 867 27|           ponavljala: ~"Ne prestane, ne prestane!" ~In potem je
 868 27|                Morda pa prestane!" ~"Ne pre-sta-ne, ne pre-sta-ne!"
 869 27|          prestane!" ~"Ne pre-sta-ne, ne pre-sta-ne!" je nihala ura.
 870 27|          nazaj venomer ponavljaje: ~"Ne prestane, ne prestane!" ~
 871 27|           ponavljaje: ~"Ne prestane, ne prestane!" ~In venomer je
 872 27|              isto pesem poslušaje: ~"Ne pre-sta-ne, ne pre-sta-ne!" ~* * * ~
 873 27|          poslušaje: ~"Ne pre-sta-ne, ne pre-sta-ne!" ~* * * ~Nekega
 874 27|      svetlobi iz nje. Nikoli ni bila ne prej ne slej tako močna
 875 27|               Nikoli ni bila ne prej ne slej tako močna in tako
 876 27|           Umrl bo! Jerica, veruj mi. Ne bom se hudovala in kregala
 877 27|           okoli nje. Ni bilo strahu, ne čakanja, komaj nekako neprijetno
 878 27|             Na Peči bom umrla, Anica ne gre s Peči," si je odgovorila. "
 879 27|           Peč. Zamišljena ni opazila ne prej, ne zdaj, da jo nekdo
 880 27|       Zamišljena ni opazila ne prej, ne zdaj, da jo nekdo skrbno
 881 27|              slutila, da ni ene poti ne na pravi, da je ne bi spremljal --
 882 27|              poti ne na pravi, da je ne bi spremljal -- Tomaž. Preveč
 883 27|             Moraš biti. Katre se nič ne boj! Katra bo obračunala
 884 27|          menoj! Vem za njo zdravila, ne boj se!" ~"Izpusti!" ~"Moja
 885 27|                Pozno je legla Katra, ne da bi bila napisala ovadbe
 886 27|              da bi se ga bala. ~"Saj ne ve, kdo ga je." ~Tako je
 887 27|         glavo. ~"Ni bilo treba tega, ne! Tomaž, ti si norec, kadar
 888 28|              in grozila Katri, če ji ne da obenem tudi Šimna, da
 889 28|          Koliko časa, tega ni vedela ne ena, ne druga. ~Z otrokovo
 890 28|               tega ni vedela ne ena, ne druga. ~Z otrokovo smrtjo
 891 28|             da njene sedanje molitve ne pomenijo nič, da je vse
 892 28|          sramovala svoje slabosti: ~"Ne, tebi se ne podam!" ~Nekega
 893 28|              slabosti: ~"Ne, tebi se ne podam!" ~Nekega dne jo je
 894 28|             pogledoval na prišle. Pa ne takoj. Pustil je dostojanstveno
 895 28|              to ni mislila, in če bi ne bilo preveč, da si oskrbi
 896 28|            je dejal, da stvar vendar ne bo brez uspeha, nekaj ugodnosti
 897 28|              gotov uspeha še ni, ker ne ve, kako je Katra svojega
 898 28|           čudni ljudje, ničesar prej ne povedo, potem pa hočejo
 899 28|            ni mogoče. Da se dopoldne ne mudi, je rekel nato, da
 900 28|              rekel nato, da odvetnik ne uide. In nato je res posedela
 901 28|   premišljala, zakaj ni rekel, zakaj ne: ~"Pusti vse in pridi k
 902 28|                Zato, ker Lipe ve, da ne smem!" si je odgovorila,
 903 29|            vendar dejal, da ti posli ne gredo v župansko pisarno,
 904 29|              zdaj že sita, in da naj ne odlašata dolgo in gresta.
 905 29|             ubogo dete z zobmi. ~"Če ne greš do jutri, moraš umreti!" ~"
 906 29|               nož!" je velel glas. ~"Ne, ne, saj pojdem!" je prosila
 907 29|           nož!" je velel glas. ~"Ne, ne, saj pojdem!" je prosila
 908 29|          deklico, če bi z revico res ne mogli kam. ~Tomaž se je
 909 29|           Šema si, Luka, pomagati si ne znaš!" ~"Kako si bom pomagal?"
 910 29|          vprašal Luka. ~"To tebe nič ne briga, Luka. Vprašam te,
 911 29|             te, ali misliš, da bi ji ne mogla zaviti vratu?" ~"Komu?"
 912 29|           nobene, pa usmiljenja tudi ne. Sem umazan do nog do glave,
 913 29|            nog do glave, tako črn pa ne, kot ona." ~Luka je molče
 914 29|            živel gospodar, če bi nje ne bilo. Pa tudi sin bi živel!
 915 29|             Ljubezniv otrok. Še muhi ne stori žalega." ~"Komaj je
 916 29|              zdravje!" ~Pila sta, pa ne na Katrino zdravje. ~In
 917 29|             Tomaž zunaj, "spat pa še ne greva. Povsod še ne bo zaprto."
 918 29|            pa še ne greva. Povsod še ne bo zaprto." In res sta našla
 919 29|            kaj neki poreče jutri, ko ne bo Jerice nikjer. In kaj
 920 30|      Polagoma se je tudi zavedel, da ne leži pod streho, temveč
 921 30|             Luka kvišku, "kje je?" ~"Ne vem," je odgovoril dečko, "
 922 30|              je vpraševal Luka. "Jaz ne vem nič!" V hipu ga je videl
 923 30|            ga je gledal, kakor da ga ne razume. Niti prikimal ni.
 924 30|         zagodrnjal nekaj o teslu, ki ne govori in ne sliši, in šel.
 925 30|             o teslu, ki ne govori in ne sliši, in šel. Luka pa je
 926 30|              Zakaj?" je dejal. ~"Ali ne veš, da imajo obravnavo
 927 30|             ni!" je zastokal Luka. ~"Ne," je rekla Marjanica. "Dolgo
 928 30|            je bila doznala, še vedno ne prepozno. Bog vedi, kaj
 929 30|             da li se Anica omoži ali ne. Tudi se ji je dovolila
 930 30|           sobo in legla ter zaspala, ne da bi bila ubila žalosti.
 931 30|       dejanjem? ~Po tej poti, Anica, ne boš dočakala Peči, ne boš
 932 30|         Anica, ne boš dočakala Peči, ne boš dočakala. ~* * * ~Katri
 933 30|            vozniki in gosti v sobi. ~Ne dolgo potem je dala Katra
 934 30|           odrinil postavnega voznika ne kak polgosposki človek.
 935 30|              prideš nazaj na Peč!" ~"Ne, mati, ne gre," se je smejal
 936 30|           nazaj na Peč!" ~"Ne, mati, ne gre," se je smejal fant, "
 937 30|              je smejal fant, "kaj se ne bojite, da se s Tomažem
 938 30|             dobro, pa Kranjc me tudi ne pusti!" ~"Tisto meni prepusti!"
 939 30|                 Pet, če ti bo drago, ne bom te podila, ne!" ~In
 940 30|             drago, ne bom te podila, ne!" ~In Katra je vstala in
 941 30|        Lipetu in mu rekel: ~"Slabega ne morem reči o tebi. Pa to
 942 30|              to napako imaš, da tebe ne udinjujejo, temveč kupujejo."
 943 30|         Morda me sam Bog pošilja, da ne obupaš. Morda je tako zapisano,
 944 30|              je tako zapisano, da se ne ločiva nikoli več, da ne
 945 30|             ne ločiva nikoli več, da ne pojdeva s Peči ne ti, ne
 946 30|            več, da ne pojdeva s Peči ne ti, ne jaz več." ~Potem
 947 30|             ne pojdeva s Peči ne ti, ne jaz več." ~Potem se je Lipe
 948 31| sramežljivost? Kdor okusi pijačo, je ne pusti več, in potem, potem,
 949 31|              Tu ji je postalo jasno: ne smela bi misliti nanj, nikoli
 950 31|              bi misliti nanj, nikoli ne bi smela. Zato me tepe Bog
 951 31|         viknila in skočila za njo: ~"Ne hodite noter, ne hodite!" ~"
 952 31|              njo: ~"Ne hodite noter, ne hodite!" ~"Marjanica, za
 953 31|          Marjanica, za božje ime!" ~"Ne hodite, ne hodite!" jo je
 954 31|             božje ime!" ~"Ne hodite, ne hodite!" jo je vlekla Marjanica
 955 31|            bregu dol in ni pogledala ne na levo, ne na desno. Nekak
 956 31|             ni pogledala ne na levo, ne na desno. Nekak prezirljiv
 957 32|          delal enako. Zanj niso bili ne zločinci, ne nedolžni, bili
 958 32|          Zanj niso bili ne zločinci, ne nedolžni, bili so samo začasni
 959 32|      posteljo, mislila je, da paznik ne sme govoriti. In starec
 960 32|            večer, tisti dan prej?" ~"Ne!" je dejala Anica krepko. ~"
 961 32|             Gospod sodnik. Nikdar se ne bo več zgodilo, pila sem!" ~"
 962 32|            Jerica pri dobrih ljudeh, ne ve o Luki ničesar. ~Tedaj
 963 32|           leta se je udinjal. Seveda ne ve zdaj, kaj še bo, ko pride
 964 32|              drži fant kvišku, da se ne utopimo. Pa žal mu je." ~"
 965 32|            da sem res taščo?" ~"Tega ne misli nihče, Anica," je
 966 32|             kdo ji je to naredil. Pa ne govoriva o tem! Ali že veš,
 967 32|               Pijanec je bil, Bog mu ne štej v greh. Pa ti, moja
 968 32|              moja ljuba tička, nikar ne obupaj! Lepo bo še. Kadar
 969 32|        namuznila in odvrnila: ~"Tega ne smem povedati. Saj bi, pa
 970 32|             povedati. Saj bi, pa res ne smem! Toda vzeti moraš,
 971 32|              je že Anica taka, da je ne pozabi, če bi bila tudi
 972 32|         ubogo ženo zavest, da domači ne dvomijo o njej. In ko je
 973 32|            ali bogat si..." ~"Nič se ne boj tega, kar boš trpel.
 974 32|        oblačil, da se oblečeš, da se ne bo videla sramota tvoje
 975 32|          zopet vedel, da ni bolečine ne bridkosti, ki bi ne bila
 976 32|         bolečine ne bridkosti, ki bi ne bila kažipot na poslednji
 977 32|      preizkušana slednja stvar in ga ne bo madeža, ki bi se ne izvedelo
 978 32|            ga ne bo madeža, ki bi se ne izvedelo zanj... ~Prišel
 979 32|              strani knjige: ~"Nič se ne boj tega, kar boš trpel!
 980 33|           njo, kakor da hoče reči: ~"Ne zameri, da pijem; če ti
 981 33|             dovedla k skupni mizi in ne lasten nagib. ~Potem pa
 982 33|             Si bila na Peči, kaj?" ~"Ne vem," je odvrnila žena. "
 983 33|             in dejala šepetaje: ~"Pa ne povej nikomur, da si me
 984 33|              kosti je umrla, in tega ne zna ozdraviti noben zdravnik!" ~"
 985 33|              da je umrla. Mi ni žal, ne! Le miru ni. So neki zaprli
 986 33|             na ustnicah. ~"Le nič se ne boj!" je govorila, "kdor
 987 33|             zida na skalo. Sojena pa ne bo! Kaj misliš! Hanca zna
 988 33|          postelji in poslušal, da li ne pojo že petelini. O prvem
 989 33|              Toda Anica ni vzdržala. Ne zmenivši se za uradnika
 990 33|              na usta in rekla tiho: "Ne kriči. Saj sem rekla, pri
 991 33|             velikih skrbeh, da ji je ne zmečkajo, tak drenj je bil. ~
 992 34|             Sem mlad, pozabim. Tu pa ne morem ostati več in ne smem!" ~"
 993 34|            pa ne morem ostati več in ne smem!" ~"Smeš!" je dejala
 994 34|            pa obljubili tisto, da se ne možite več. Taka neumna
 995 34|             Lipe?" ~"Zato pojdem!" ~"Ne pojdeš, ker te ne pustim!
 996 34|         pojdem!" ~"Ne pojdeš, ker te ne pustim! Ti dobri, dobri
 997 34|         hočeš, bom tvoja; obljuba me ne veže več, odvezal me je
 998 34|              ona besedo, "nič več je ne bom videla." ~"Eh, če Bog
 999 34|             da, še!" je dejal mož. ~"Ne!" je dejala ona. "Pa nič
1000 34|               je dejala ona. "Pa nič ne de. Tudi tako je dobro.