Chapter

 1 1 |        je hotela zlesti na prsa. Hipoma pa jo je vrgel kvišku in
 2 1 |     opazila, da je nastal v sobi hipoma mir. Tedaj se je zavedla
 3 3 |          Peč bo vendarle moja!" ~Hipoma se je ženi stemnilo lice.
 4 5 |          ušesih. In te Neže," je hipoma Marjanica izpremenila vsebino
 5 5 |        je Marjanici zaletelo, je hipoma porabila to priložnost Neža.  "
 6 11|          ga je začela polaščati. Hipoma se je dvignil, zlezel raz
 7 11|      pogledi po tleh, nato pa se hipoma ozrla nanj, rekoč: ~"Ali
 8 12|       jed nikomur, razun Anžetu. Hipoma pa se je zgodilo nekaj,
 9 12|    razvnet od prezirljive zlobe. Hipoma pa je tašča odprla usta
10 15|       vsled usmiljenja nad njim. Hipoma pa je mož vprašal: ~"Kje
11 19|          da ji je zaspala noga. ~Hipoma se je tedaj dvignila Hanca. ~"
12 20|       njeno bledo lice, je šinil hipoma ob njegovih besedah žarek
13 20|          roke ne more geniti. In hipoma pojema strah, gosti se tema
14 20|        razkrije. Morje luči sine hipoma v sobo. Marjanica zatuli
15 20|         vedno: tri, štiri, pet! ~Hipoma odloži Katra stekleničico
16 21|        in se je lotil tako dela. Hipoma pa so prešle Anžetu misli
17 23|        je postal še pozornejši. ~Hipoma pa mu je šinila rdečica
18 23|         vse, tako tiho. In sedaj hipoma trepetajoč glas sredi ljudi,
19 24|          govorila zadnje besede. Hipoma pa je kriknila. Na vratih,
20 24|       materi. Hvala ti, Katra!" ~Hipoma se je Katra streznila; dvignila
21 25|     Zaprla bi oči, zasanjala... ~Hipoma pa se je polasti nekak nemir.
22 25|      strah, ki je bil izpreletel hipoma njegovo lice. Ozrla se je
23 26|         da je Jerica izgubljena. Hipoma pa je obstal. ~"K prvemu
24 26| kolovratil proti domu. Včasih je hipoma postal sredi ceste, zamahnil
25 30|          ve, kako dolgo je spal. Hipoma pa je začutil, da ga nekdo
26 30|       nerazločne besede pred se. Hipoma je izvlekel izza nedrij
27 30|      celo Neapelj in skočil nato hipoma na Peč in slednjič pozabil
28 31|     videl stati dvoje steklenic. Hipoma se je obrnil nenavadno vznemirjen,
29 32|        zakaj ste tu?" je vprašal hipoma sodnik. Prikimala je z glavo
30 33|  poslopje. Toda čakala je dolgo. Hipoma pa se ji je zazdelo, ko