Chapter

501 17|          Dvignila je roko in kazala na vrata. Ali on se ni premaknil
502 17|             težko. Naj bo, napravim na kratko. Svetujem vam. Jutri
503 17|         izvedeli nikoli. Pa pojdite na sodnijo in boste verjeli." ~"
504 17|            Katra spi? Ona bo delala na vse kriplje, da vas požene
505 17|        morem postati preje gospodar na Peči jaz, kot vi." ~In dasi
506 17|           je še vedno kazala z roko na vrata, je govoril on dalje. ~"
507 17|       vratom, rekoč: ~"Ne jezite se na me! Noben človek ni tako
508 17|            pa se je vrgla z obrazom na posteljo in čutila, da ji
509 17|   onečaščena. In z grozo je mislila na moža, ki jo je ravnokar
510 17|       pristavil, "delate lahko celo na izveljavitev oporoke," in
511 17|            ni vedela kaj odgovoriti na to. ~Tako ste se ženi vrnili,
512 17|            je odslej ona gospodinja na Peči, Anica žalostna in
513 17|        Anica pa je s skrbjo mislila na bodočnost in zdaj zopet
514 17|             zdaj zopet z bridkostjo na preteklost. Velika žalost
515 17|             Katra naj bo gospodinja na Peči, in meni grejo postavne
516 17|          trpela veliko. Omahnila je na postelj in polagoma se je
517 17|             kjer je hranila spomine na mater, na prvo obhajilo
518 17|           hranila spomine na mater, na prvo obhajilo in božje poti,
519 17|             je iz sobe doli za hlev na vrt. Ledeno je velo od severa
520 17|             pa venomer strmela doli na vas, dasi je padajoči sneg
521 18|                        18. POGLAVJE~Na potu k možu~Proti večeru
522 18|             pa je odšla, češ, da se na Nežo ni zanesti, potem,
523 18|             rahlo so drhtela stekla na oknu, sicer pa je bilo v
524 18|        dvoje oči, uprtih nepregibno na njo. ~"Kdo je?" je odprla
525 18|            komaj slišno Anica usta. Na vratih pa so bile še vedno
526 18|             Tedaj je kriknila Anica na vso moč: "Marjanica!" ~V
527 18|            vrata odpirajo, in stoji na njih Tomaž, pijan in grd.
528 18|           je spravila Marjanica vse na noge vičoča in letajoča
529 18|        Jerici je naročila, naj pazi na bolno, če bi se ji začelo
530 18|         hujih, in da se tedaj obrne na bolje ali na slabše. ~* * * ~
531 18|            tedaj obrne na bolje ali na slabše. ~* * * ~Štiri dni
532 18|             se bližati vrhuncu. Vsi na Peči so vedeli, da bo prihodnja
533 18|            ko je prišel Anže k njej na peč. "Lačen sem!" je dejal
534 18|        razmerje, v kakršnem so bili na Peči te dni, ko je Marjanica
535 18|           odprtimi ustmi je gledala na fanta. Tudi njemu se je
536 18|          sit." Posedel je še hipec, na to vstal, se napil vode
537 18|             so o tej stvari mislili na Peči takole: ~"Reda ni,
538 18|            kako se je te dni kurilo na Peči. In tudi kuhalo se
539 18|           steklenico in jo položila na usta in pila. In zopet je
540 18|             zjutraj ne bo več Anice na Peči. Ne bo je več. In kaj
541 18|            hotela od vselej. Za njo na Peči ni prostora. Hočeš,
542 18|               Tujka si, ne maram te na Peči. Na Peči hočem gospodariti
543 18|            si, ne maram te na Peči. Na Peči hočem gospodariti jaz.
544 18|           se je rogal: ~"Lepo ti bo na Peči odslej, lepo! Le bodi
545 18|        venomer in venomer prihajala na površje slika poti skozi
546 18|            se ji vdirajo v sneg, in na srcu leži nekaj težkega,
547 18|        pokojno in nežno, ko odgovor na prejšnja vprašanja: ~"K
548 18|            Tedaj je Marjanica padla na kolena in začela moliti
549 18|           planila kvišku in strmela na siromašno beračico. V tem
550 19|           pa je sedla poleg bolnice na posteljo in dejala: ~"Žejna
551 19|           dolgem je sedela nenadoma na Peči, ne da bi se je bil
552 19|         volčjih. Pa so potem zvrgli na me, in sodnik je verjel.
553 19|              Hip pozneje je že bila na cesti doli. ~Mladi Čarga
554 19|          pospremila Hanco, je našla na vratih v Aničino sobo Luko
555 19|         nekam v podstrešje in sedel na tla in podprl glavo z rokama.
556 19|           je sedel k mizi in gledal na domačo hčerko, ki je pomivala
557 19|           je odpočitala hči, ali se na to obrnila k Luki: "Ne zamerite
558 19|             je, hvala Bogu, ven, še na stran bi se delo, če bi
559 19|        mogli ozdraviti. Ležal ji je na možganih oni usodni udarec.
560 19|            bo šlo slabo. Denarja bo na kupe. Seve, poizkušati je
561 19|              Luka?" ~Luka je mislil na Jerico v mestu in ni rekel
562 19|           To pa, čakati pa že mora. Na beračijo se ženiti ni tudi
563 19|        nekaj medlih zarjinih žarkov na bledo obličje starčevo.
564 19|       Zatajil sem jo, izdal sem jo. Na limanice sem šel Sirku.
565 19|            živi še? Zakaj je prišla na Peč?" Drsal je v podstrešju
566 19|        vrati, so se ista odprla, in na njih se je pokazala Katra.
567 20|                        20. POGLAVJE~Na veji se trese rosna kapljica~"
568 20|     Marjanica, ali še ni nič salate na vrtu?" ~Marjanica je začudena
569 20|          bojijo drugače.Ta pa misli na povoje. Pa je še tako revše.
570 20|            malo pride prej k moči." Na glas je Marjanica pripomnila
571 20|             vas, da že zdaj mislite na vse to. He, Anica, le veselo
572 20|            je bila dobila Marjanica na krožnik berivke. Z veselja
573 20|         spela v breg. Ko sta prišla na Peč, je naprej idoči mož
574 20|             onemu, ki mu je sledil, na razsvetljena okna v hiši
575 20|            mož dolgo in strmel gori na razsvetljena okna, in zdelo
576 20|        živinče. Tedaj se je pokazal na vratih, ki so se škripaje
577 20|            da je bil Anže baš danes na vse zgodaj silno lačen.
578 20|            kuhinjo. In ker je našel na ognjišču ogenj, je sedel
579 20|            Anže iz kuhinje in zadel na Marjanico in že hotel naproti
580 20|           čez Jerico, ki je klečala na dvorišču pri vratih in molila,
581 20|            se je zgrudil k dekletcu na kolena. ~"Kaj je?" je šepetaje
582 20|              obvisel za nekaj hipov na malih steklenicah s čudnimi
583 20|             je skočil žarek k Anici na posteljo, pobožal ji bledo
584 20|          odgovoriti. Nekaka nevolja na Marjanico, na Zaplotarico,
585 20|        Nekaka nevolja na Marjanico, na Zaplotarico, na taščo in
586 20|          Marjanico, na Zaplotarico, na taščo in zdravnika jo napolnjuje.
587 20|       Marjanica in ji pritisne vina na ustnice. In Anica pije.
588 20|    posvarijo čevljarja, gleda Anica na zdravnika in Zaplotarico
589 20|        bledomrzlo senco, ki ji lega na oči, na prsi. In drhti in
590 20|           senco, ki ji lega na oči, na prsi. In drhti in drhti,
591 20|         Bloden smeh kroži porodnici na ustnicah; kdo ve, kaj sanja
592 20|        sedaj je segel v žep in piše na droben listič. In zdaj se
593 20|         takoj v trg, in obenem kaže na listek, ki ga drži Zaplotarica
594 20|           pozneje je prinesel nekdo na njene ustnice posodo za
595 20|            Katra je prinesla posodo na njene ustnice. ~"Pij no,
596 20|            besedice ne more izviti. Na milost je izročena tašči.
597 20|             divji strah: Zdaj plane na me in me zaduši! ~Čudovito
598 20|            se zdi, da se hoče vreči na brata. ~"Poizkusi!" sika
599 20|          bala in zaobljubila sem se na božjo pot in tudi vas sem
600 21|             POGLAVJE~Dvoje izpovedi~Na Peč je bila prišla Zaplotarica,
601 21|             krst mladega gospodarja na Peči, krsteči ga po pokojnem
602 21|       prizadel prihod malega Jurija na Peč. Tam v trgu pri sodišču
603 21|        imenovali mlademu gospodarju na Peči, ki se je za zdaj presneto
604 21|          nalezel drugod, pa potrkal na konec še pri Pušarju. Tedaj
605 21|          sodišče izbralo gospodarju na Peči za varuha. In sodnik,
606 21|             pojasnil zmedeno zadevo na Peči, je Pušar molče vzel
607 21|        Pušar molče vzel odgovornost na se in sklenil, da si v prihodnjih
608 21|           dejansko varuh in ne samo na papirju. In to je hudo zjezilo
609 21|            in staje proti ognju. In na konec se je spomnil celo
610 21|            po gostilnah presedi, ko na Peči pri delu, samo nadzoroval,
611 21|           dozdevalo -- ,je pogledal na njo. ~Nekaj hipov sta hlapec
612 21|           one, ki je stala že preje na mizi. Potem pa je prekinila
613 21|      zapeljivosti naslova "oskrbnik na Peči". Katra je bila že
614 21|         Izpod čela je gledal hlapec na njo. Ona pa je čutila, da
615 21|            in kako bi se počutil ti na mojem mestu." ~"Saj verujem!"
616 21|             viknila, "če se spomnim na tiste čase, bi ga spodila
617 21|        smejala bi se, če bi zmrznil na cesti." ~Za nekaj hipov
618 21|           nadaljevala: ~"Prišla sem na Peč. Moj mož ni bil tak,
619 21|          jaz. Pritisnila bi ga bila na srce in ga nisem mogla. "
620 21|          nemogoče. Ona mi je vendar na poti. Preko nje ne morem.
621 21|           Anžetu misli od krompirja na Jerico. Spomnil se je usodnega
622 21|      deklica in mnogo več je mislil na njo, ko doslej. Po naključju
623 21|         krompir, gledal nekaj hipov na njeno drobno postavico in
624 21|          Jerica! Že nekam dolgo sva na Peči in znana, pa nič ne
625 21|             lepa. Ali nisi od vedno na Peči?" ~"Nisem," je odvrnila
626 21|         nimaš. In kako si pa prišla na Peč?" ~"Služit sem prišla.
627 21|            mene. In tako sem prišla na Peč." ~"In kaj zdaj, ko
628 21|            hoteli. Potem sem prišel na Peč. Pa tu ni konj. Zato
629 21|             poln konj, pridem po-te na Peč in te vzamem s seboj." ~"
630 22|         POGLAVJE~"Bom pa jaz pazila na otroka."~"Kaj?" je vprašal
631 22|    zamahnila proti fantu. Stala sta na stezi med senožeti in trebila.
632 22|           ji veruj. Saj za drugo ni na svetu, ko da dela sovraštvo.
633 22|             ni umela. ~"Žabja slika na vodi, ti. Prej sem ti bila
634 22|            vrženo sulico Šime nazaj na Nežo, ali pomoglo mu to
635 22|       popadla za vrat in ga zmotala na tla, prej ko se je mogel
636 22|           kričala Neža in bila takt na grešno Šimnovo telo. Anže
637 22|        mislil Anže, "zdaj pride ona na vrsto." Toda Šime je bil
638 22|            da mu je preparal srajco na ramenu. ~"Jo boš plačala,
639 22|           grajal. In tako je dospel na Peč. Našel je Katro in Anico
640 22|           ono sosedno sobo, kjer so na dan poroke plesali. Zdaj
641 22|          Katra Anici. Ta je stopila na vrata sosednje sobe in poslušala. ~"
642 22|      poslušala. ~"Bom pa jaz pazila na otroka, če se zbudi!" je
643 22|            da je ona vzela pri njem na posodo, češ, da naj se intabulira,
644 22|              to ne gre. Kdor jemlje na posodo, mora tudi vedeti,
645 22|          nima pravice delati dolgov na hišo, ki je otrokova. Če
646 22|             prihajati k zavesti, da na Peči ni vse varno za njo.
647 22|             vsevednosti in je padla na kolena in dvignila dojenčka
648 22|          prvi klic drozga je udaril na njeno uho, in potem je zaspala... ~ ~
649 23|     poizkušala duhteti vijolica, in na tokavah so zvonili zvončki.
650 23|             davni, davni mladosti. ~Na vasi je bilo zazvonilo na
651 23|           Na vasi je bilo zazvonilo na veliko soboto. Anže je bil
652 23|            In domislil se je, da je na Kovačevem vrsta. Rahlo zavidanje
653 23|         mislil Anže in se ozrl doli na Peč. ~Izvil si je piščal
654 23|       piskati. Tedaj je prišla doli na Peči iz hiše Jerica. Anže
655 23|           stran in se zagledal doli na vas. Kmalu so se bili začeli
656 23|             tujec zavil z Marjanico na Peč, je postal še pozornejši. ~
657 23|             Anže ga je našel v izbi na Peči pri hlebu kruha in
658 23|            sem prišel, Anže, vidiš, na obisk. Lepo si zrasel, lepo!" ~
659 23|           sram, in skoro hud je bil na očeta, češ, da govori prvič
660 23|          Zunaj ob hlevu pa je čakal na očeta Anže in si grizel
661 23|        žalosten. Ležalo je očitanje na njem, da ga je sram očeta.
662 23|        pozneje je Anže hitel gledat na vrt, bi li še videl očeta.
663 23|       prihaja noč in prižiga zvezde na nebu. Mir je v naravi, neskončen,
664 23|            je praznovanje vstajenja na Veliko soboto zvečer pomembnejše.
665 23|           do božjega groba in padla na kolena. V prezbiteriju so
666 23|             antifonah, ki so donele na njeno uho, in dasi ni umela
667 23|        vezalo toliko lepih spominov na ta dan. In Jurček je bil
668 23|          riti skozi moške v cerkev. Na vratih cerkve ji je nekdo
669 23|             je vplival ta dogodljaj na njo. Nikakor ni mogla biti
670 23|              In res je stal z vozom na cesti, in ko je prišla mimo,
671 23|             vštric. ~"Našemu kralju na Peči!" je dejala. Nekaka
672 23|             za otroka, o novem redu na Peči, o vsem, kar ji je
673 23|              kar ji je ravno prišlo na misel. Toda izogibala se
674 23|       Zamišljena je prihitela Anica na Peč. Nenavadno razburjena
675 23|       Nenavadno razburjena je bila. Na dnu srca se ji je bilo zazibalo
676 23|       domača mačka je ležala otroku na prsih. Par hipov pozneje
677 24|          spomina. Začela je misliti na pretekli večer, da bi se
678 24|       toliko mislim nanj." In skoro na glas je rekla sama sebi: ~"
679 24|           dalje. "Še za vsako misel na te, za vsako prijaznost
680 24|           misliti nanj, se je vrgla na kolena ob zibelki in gledala
681 24|             Tedaj se je vrgla Anica na posteljo in zaihtela v blazino. ~* * * ~
682 24|        korenine in zelišča, ji niti na misel ni prišlo, da bi to
683 24|      zelenkaste pijače, potem sedla na posteljo in strmela v luč,
684 24|             zavila se v odejo in si na novo nalila zelenkastega
685 24|           sama sebi. Toda prav doli na dnu duše je vendar govorilo
686 24|            dovolj, da si pogubljena na veke." ~"Nisem storila tega,"
687 24|          nisi hotela Anici pomagati na oni svet, ko si ji nalivala
688 24|          velela: pojdi, lezi otroku na prsi!" ~"Ne, tega nisi rekla,
689 24|     napravili meni, ko so me možili na Peč!" ~Skoro na glas je
690 24|           me možili na Peč!" ~Skoro na glas je govorila zadnje
691 24|              Hipoma pa je kriknila. Na vratih, ki so se odprla,
692 25|          življenja, ki se bo odprla na sodnji dan, je imel pri
693 25|           bila našla in znala jo je na pamet. Izslikovala si je
694 25|           je bila zbolela Mohorajka na srcu. Obležala je. In čim
695 25|            mati bolna. Jerica se je na čudovit način v teh polusanjah
696 25|           je jasno. Ona je še vedno na Peči, revna deklica, in
697 25|                Ne vem poti, ne vem! Na Peč bi jih nesla, veš, pastirica,
698 25|          jih nesla, veš, pastirica, na Peč, na Peč jih nesem Jerici.
699 25|             veš, pastirica, na Peč, na Peč jih nesem Jerici. Sirota
700 25|            ne sme! Lepo jo pripelje na Peč, pa gori v sobo jo popelje.
701 25|             strah in že je z mamico na Peči. Jerici se zazdi, da
702 25|            da je prišla mamica. Ali na vratih osupne in plane nazaj.
703 25|             smrt Jerica, bela smrt! Na, Jerica, na, vzemi lilij." ~"
704 25|              bela smrt! Na, Jerica, na, vzemi lilij." ~"Nočem,
705 25|             in da venomer govori: ~"Na, lilij, na, lilij!" ~In
706 25|        venomer govori: ~"Na, lilij, na, lilij!" ~In Jerici se zdi,
707 25|        Jerici se zdi, da ji usiplje na glavo ongavnih kač, in od
708 25|            od strahu se vrže Jerica na tla in skriva obličje. ~"
709 25|             dekletce se je zgrudilo na obraz. Tedaj je začutila,
710 25|            nekdo dvignil in položil na posteljo, in je odprla oči. ~
711 25|             polnimi očmi je strmela na vrata, kjer je stala Katra.
712 25|            potegnila s silo deklico na tla. ~"Izpusti!" je zasikal
713 25|           njegovo lice. Ozrla se je na Jerico. Kaj je to? Ali se
714 25|           je vedela vsa hiša, da so na Peči koze. ~"Iz hiše mora,
715 25|           Zidanica pa je bila čisto na samem. Tam bi ne mogla priti
716 25|          krenil. Prej si je bil del na glavo nov klobuk s kozjim
717 25|             nekam v steljo in sedel na prevrženo košaro in za topil
718 25|             tisto velikonočno jutro na Peči. V izbi na mizi je
719 25|   velikonočno jutro na Peči. V izbi na mizi je bila kuhana gnjat
720 25|            zdelo, da ne misli nihče na Peči danes na jed. Pač,
721 25|           misli nihče na Peči danes na jed. Pač, eden ni bil pozabil.
722 26|          zavzet Marjanico. Sedel je na starem stolu, njemu nasproti
723 26|            onih, ki bi dolgo visela na vprašanju. Zato je tudi
724 26|               Upehan je dospel Luka na vrh hriba. Steza se je prelila
725 26|             onkraj nas zavije nazaj na dolino doli, pa odpočiješ
726 26|        pogreša tebe, Luka, kdo čaka na te? In spomnil se je Jerice
727 26|             pozabil, kaj si naredil na Štefanji dan!" In mož se
728 26|             malim otrokom v naročju na prag. ~"Anže!" je dejal
729 26|         Poznam ga," je dejal Luka, "na Peči služi!" ~"To je pa
730 26|            potisnil oster žepni nož na mizo in nalil kozarček pijače
731 26|           naročju kmetovem je hotel na tla in ceptal z nožicama: ~"
732 26|            jo potisnil pred Luko. ~"Na, boš imel po poti!" ~"Prav
733 26|         pripovedovati fantu o bratu na Peči. Tako sta prišla zopet
734 26|          Zdaj pa moram nazaj. Vedno na levo se držite! Potem zagledate
735 26|            zagledate trg in pridete na cesto in ne boste mogli
736 26|           misli. "Eh," je mislil.  "Na svetu je vendar še dobrih
737 26|         Prav nič slabega ne bi bilo na svetu, če bi samo ljudje
738 26|            bridkostjo je mož mislil na svoje izgubljeno življenje. "
739 26|             z nekako grozo je rekel na glas: "Krivično blago je
740 26|            Za hip je izginila misel na preteklost iz njegove duše.
741 26|           ne more biti tvoja! Da se na me srdiš, tega ti ne zamerim.
742 26|         svoje pravice, ona jih ima. Na meni in tebi je kazen, je
743 26|         nesrečno umrl. Katra, misli na konec! Kdor drugim jamo
744 26|           izučila." ~Luka je prišel na cesto, ki se je v velikih
745 26|            mu je šinila zopet misel na Jerico. Neizrečena ljubezen
746 26|     njegovem srcu do deklice. Skoro na glas je govoril: ~"Katra,
747 26|           bi jo mučila, si jo vzela na Peč. Zato jo tepeš, ko veš,
748 26|       vzbujale čudno jezo, in skoro na jok mu je šlo. ~"Jerica,
749 26|            hipov pozneje je potrkal na zdravnikova vrata. ~Vrata
750 26|           hipov so se zopet odprla. Na vratih je stal mož z belim
751 26|           in povprašajte. Prva hiša na levi." ~Vrata so se pred
752 26|            in lezel iz hiše. ~"Prva na levi," je premišljal in
753 26|             je premišljal in krenil na desno. Toda na desni ni
754 26|            in krenil na desno. Toda na desni ni bilo nobene hiše.
755 26|     stopnicah in obstal pred vrati, na katerih je bilo pisano neko
756 26|       mislil pred se in vrgel denar na mizo. Nekako čudno ga je
757 26|            Skoro omahnil je ob brvi na zid. Tam doli pod brvjo
758 26|         izginila. ~Luka se je vrnil na Peč. ~Srečala ga je Marjanica
759 26|          sedel Anže in položil prst na usta ter zašepetal: ~"Sanja,
760 27|          varuštvo nad malim dedičem na Peči, se je zglasil pri
761 27|         dejal kratko, da mlin ne bo na prodaj. Stvar mu je pa dala
762 27|            je odšel kmalu za tujcem na Peč. Mislil si je: ~"Anti
763 27|              V teh mislih je prišel na Peč. Skoro nič se ni začudil,
764 27|          začudil, ko je dobil sedaj na Peči onega tujca. "Aha,"
765 27|          bilo bolje, da pride denar na Peč, kakor da bi se ga brez
766 27|            dvanajstic hlodov; zakaj na Peči ni bilo pripravljenega
767 27|           ne mislite, da bi šel jaz na žago?" ~"Prav to mislim!" ~
768 27|          Vsaj psa ne bom več ščuval na njo." ~"Si ga na Lipeta!"
769 27|             ščuval na njo." ~"Si ga na Lipeta!" je dejala ona.
770 27|           in da sploh misliš, da ni na Peči nikogar, ki bi ti smel
771 27|             mu in ga kako privezati na se. Zakaj Tomaž je bil --
772 27|          Katra. Tomažu se je mudilo na vas in zato je govoril kratko. ~
773 27|           ko da sedi nekdo drugi tu na njenem mestu, in da ona
774 27|            In če se je oglasil zvon na vasi, jo je zabolelo, ko
775 27|        njega slovo. Poljubila ga je na čelo, na ročici, kakor otrok
776 27|            Poljubila ga je na čelo, na ročici, kakor otrok je govorila: ~"
777 27|            ali pa misliš ostati?" ~"Na Peči bom umrla, Anica ne
778 27|            s pomilovanjem pogledala na Anico, češ, da li ni znorela. ~
779 27|            odšla Anica. Pohitela je na pokopališče in okrasila
780 27|           zdatni temi se je vračala na Peč. Zamišljena ni opazila
781 27|          slutila, da ni ene poti ne na pravi, da je ne bi spremljal --
782 27|            da je nekdo položil roko na njeno ramo. Stresla se je
783 27|           držal, ji je položil roko na ustnice. V blaznem strahu
784 27|           blaznem strahu je zbežala na Peč. Ah, kaj je to? Pred
785 27|           beži. ~Anica je priletela na Peč; baš je zavila okoli
786 27|         luči, čije svetloba je lila na dvor, jo je spoznala. ~"
787 27|       misliti Katra mirneje. ~Kakor na dlani je videla, kaj ji
788 27|             je bila sklenila, da se na vse zgodaj odpelje v trg
789 27|            da se je tedaj priplazil na Peč Tomaž z obvezano glavo,
790 27|       obvezano glavo, postal za hip na dvorišču in dvignil roko
791 27|             vasi nizdol. ~Šele doli na cesti je postal in se prijel
792 27|            Judež nisem!" ~Stopil je na cesto in zavil pri prvi
793 28|         meni!"~V par tednih so bili na Peči novi obrazi. Črez noč
794 28|              In vzameta se lahko in na kaj. Ker pa je Neža mislila,
795 28|           in več ko predolgo čakala na to rešilno dediščino, in
796 28|           in gorak, je ni vztrpelo. Na kolenih je preprosila Katro,
797 28|             hotela. ~Tomaža pa niti na izpregled ni bilo več. Ni
798 28|          rekla, da bi bil zdaj Lipe na svojem mestu. ~"Hm!" je
799 28|       nenaravno razmerje je vladalo na Peči. Tožba za Peč je ležala
800 28|          bil Pušarjev vpliv ugasnil na Peči. Tedaj se je znosila
801 28|      Sodišče je Katro celo obsodilo na globo vsled žaljene časti. ~
802 28|             naočnikov je pogledoval na prišle. Pa ne takoj. Pustil
803 28|          tudi stari preko naočnikov na Anico. Potegnil je iz žepa
804 28|            da se je postavil sodnik na stališče Vašega nasprotnika...
805 28|        pozdravil Anico in pritisnil na zvonec. ~Mladi pisar je
806 28|          Stvar je nekam zmešana. In na račun pravde niste dali
807 28|       začela se je opravičevati, da na to ni mislila, in če bi
808 28|            stopila Anica iz pisarne na plan. Z nekako lahkoto je
809 28|       Kranjcu. V srcu je tiho upala na Lipeta. Njega edinega bi
810 28|           ni bilo treba več misliti na to. In tako sta presedela
811 29|         popadla deklico božjast baš na stopnicah, tako, da se je
812 29|           se je deklica poškodovala na roki in glavi, in je bilo
813 29|           spravil drugo in se vrnil na Peč. Ker zjutraj ni našel
814 29|        opažala Marjanica, da govore na Peči vsi nekam tiše. Da
815 29|           nekam tiše. Da bi slišala na desno uho kaj slabše, Marjanica
816 29|     predobro jo poznam. Še danes bi na Peči živel gospodar, če
817 29|             lepo sestro imaš. Pijva na njeno zdravje!" ~Pila sta,
818 29|          zdravje!" ~Pila sta, pa ne na Katrino zdravje. ~In čimdalje
819 29|             trpljenje sirote Jerice na Peči. ~"Le poslušaj!" je
820 29|     petelina, ki ji je znal skočiti na rame, in so se potem zbrale
821 29|             mej to hrepenenje nazaj na Peč strašna slika te noči,
822 29|             da preži izza Peči doli na njo ono neznano iz noči. ~
823 29|            trudna je bila. Sedla je na hlod, in zopet so ji poromale
824 29|          zopet so ji poromale misli na Peč. Poromale so k Anžetu.
825 29|           vso ljubeznijo je mislila na te osebe, in v oči so ji
826 29|            deklica je stopila zopet na cesto. Nekaj medle svetlobe
827 29|           medle svetlobe je bledelo na nebu. Ali je bila zapadla
828 29|           in še enkrat je pomislila na vse drago, kar je zapustila
829 30|             streho, temveč pod lopo na kupo stelje. Zvezde na nebu
830 30|         lopo na kupo stelje. Zvezde na nebu so bledele, nekaj medle
831 30|            medle svetlobe je ležalo na nebu. ~"Požvečim ji," je
832 30|            omahnil utrujen in bolan na steljo. ~Toda zaspati ni
833 30|           in nato onemoglo omahniti na posteljo. Pri tem je gibal
834 30|          dejal: ~"Veste kaj, če bom na vas čakal, bom moral dolgo
835 30|         dasi ve vsakdo, da je danes na vse zgodaj odšla Katra v
836 30|       prazna. ~Položil si je zadnjo na ustnice in pil dolgo. Potem
837 30|             ve, kako je prišel Luka na to misel. Toda neovrgljiva
838 30|           zjutraj jih je bilo nekaj na Peči. ~In čim dalje, tem
839 30|        Tedaj je Luka naslonil glavo na kolena in mrmral nerazločne
840 30|            je obvisel njegov pogled na pisanih ostankih blaga.
841 30|             pobral in jih pritisnil na ustnice ter šepetal: ~"Moja
842 30|      pritisnil steklenico še enkrat na ustnice in pil. Nato je
843 30|           je v svoj kot in se vrgel na posteljo. Nekaj trenotkov
844 30|             Rdeča lisa mu je ležala na bledem obrazu, izmučenem
845 30|         smrti Anica Peč, brez ozira na to, da li se Anica omoži
846 30|             ji je dovolila vknjižba na račun postavne tretjinske
847 30|               In ko je prišla Anica na Peč, je čutila toliko utrujenost
848 30|             se sicer ni tako mudilo na Peč kakor Anici. Po obravnavi
849 30|              Gospa, ali ste že bili na Bledu?" je vpraševal zanosno. ~"
850 30|      odgovorila Katra. ~"Oh, gospa, na Bledu je krasno," je navduševal
851 30|       hlastno, da bi se ojunačil in na ta ali oni način poprosil
852 30|       Neapelj in skočil nato hipoma na Peč in slednjič pozabil
853 30|             ljubila godce in godbo. Na dom se niti spomnila ni.
854 30|           bolje bo, če prideš nazaj na Peč!" ~"Ne, mati, ne gre,"
855 30|            s Tomažem? Saj ga ni več na Peči." ~"Tako?" se je začudil
856 30|         tolika jeza v njej. ~"Pridi na Peč!" je ponovila, "pa še
857 30|            hlapec. Tako je bil Lipe na čuden način prišel zopet
858 30|         način prišel zopet v službo na Peč. Nadejal se tega ni
859 30|            veliko ljubeznijo mislil na eno bitje na Peči. "Ti,"
860 30|      ljubeznijo mislil na eno bitje na Peči. "Ti," je govoril sam
861 30|            bilo pripetilo zjutraj. ~Na potu iz mesta je bil srečal
862 30|             je prišla gostilničarka na pomoč in vzela deklico v
863 30|           je odšel. In zdaj se vozi na Peč, na ono isto Peč, s
864 30|             In zdaj se vozi na Peč, na ono isto Peč, s katere je
865 31|         soroščini in samo za spomin na dobrega gospoda, kateremu
866 31|           ura popolnoma obstala, in na pisani lutki, ki je čakala
867 31|         eden, dva!... ~Marjanica je na vse prej mislila, nego na
868 31|           na vse prej mislila, nego na uro. V silni plahosti je
869 31|          družina, stoj mi ob strani na mojo smrtno uro!" ~Ko so
870 31|          Čim dalje je mislila Anica na to, tem neprijetnejše ji
871 31|           je, zakaj misli vedno baš na Lipeta? Zakaj? Tu ji je
872 31|             da vidi moža stati doli na dvorišču. ~"Lipe!" je zašepetala
873 31|             in stopila iz spalnice. Na stopnicah je zadela na Marjanico,
874 31|              Na stopnicah je zadela na Marjanico, ki je strmela
875 31|        Marjanica je pokazala z roko na Katrino sobo. Toda, ko je
876 31|          Sredi sobe je ležala Katra na hrbtu, napol opravljena,
877 31|            dekle. Dvignile so Katro na posteljo. ~Katri je bruhnilo
878 31|          pozneje je prišel zdravnik na Peč. Pomagati ni mogel več.
879 31|        Komaj je bil prišel zdravnik na Peč in ogledal Katro, je
880 31|               Prav tedaj sta prišla na Peč dva orožnika in se postavila
881 31|        bregu dol in ni pogledala ne na levo, ne na desno. Nekak
882 31|            pogledala ne na levo, ne na desno. Nekak prezirljiv
883 31|         prezirljiv smeh ji je ležal na licu in hitela je, da jo
884 32|             se je stresla pri misli na prizor, ki ga je bila doživela.
885 32|      sprejme denar. ~Anica je sedla na posteljo, mislila je, da
886 32|           da li ni bila Anica jezna na Katro, da li ni Katra večkrat
887 32|           Katri. Kako, da je tožila na razveljavljenje oporoke,
888 32|             Sedaj je skoro omahnila na stol. ~Poldrugo uro za tem
889 32|          Anici, da so zaslišali vse na Peči, in da je ona ravnokar
890 32|       Marjanica, "Ali veš, da imamo na Peči novega hlapca? In veš
891 32|             radovednosti. ~"Lipe je na Peči!" je dejala Marjanica. ~
892 32|          Anica pogledala neverjetno na Marjanico. ~"Res," je dejala
893 32|            naj rečem, saj je grozno na Peči. Sam Bog je poslal
894 32|             Kadar ti je hudo, se pa na me spomni!" Tedaj je začela
895 32|            o njej. In ko je gledala na jedi s Peči, pred seboj
896 32|             jedi s Peči, pred seboj na mizi postavljene, jo je
897 32|           da je slišala nekoč, kako na vislice obsojeni tisto noč
898 32|      Nekatera mesta pa so napravila na njo silen vtis. Tako je
899 32|           mu bom dal sedeti z menoj na mojem sedežu, kakor sem
900 32|           se vsedel s svojim Očetom na njegov sedež..." ~Anica
901 32|    bridkosti, ki bi ne bila kažipot na poslednji dan , dan sodbe,
902 32| pripovedoval: ~"Tri mesece je čakal na porotnike. Pa miren je bil,
903 32|           Kakor v tolažbo je čitala na odprti strani knjige: ~"
904 33|             pri Siroti". Pri Siroti na predvečer porotne obravnave
905 33|             pil, je vselej pogledal na njo, kakor da hoče reči: ~"
906 33|          roko proti ženi: ~"Si bila na Peči, kaj?" ~"Ne vem," je
907 33|             Me niso pustili k njej, na vnetju kosti je umrla, in
908 33|             sem ji mišjaka v žganje na rezal, da je umrla. Mi ni
909 33|           je krožil premeten nasmeh na ustnicah. ~"Le nič se ne
910 33|              kdor Hanci zaupa, zida na skalo. Sojena pa ne bo!
911 33|            da je Luka plaho vstajal na svoji postelji in poslušal,
912 33|         tretje odpeli, je že slonel na Javorjevici pred malo zamreženo
913 33|         celo noč ni nič spala in že na vse zgodaj se je odpravila
914 33|           in stranke, da je opazila na nekem hodniku nekoga, ki
915 33|         hipov pozneje sta bili ženi na planem in sta srečali Lipeta.
916 33|          bila res. Položila je prst na usta in rekla tiho: "Ne
917 33|           bil. ~Luka je bil obsojen na ječo dveh let; toda umrl
918 34|              Proč pojdem! To ni nič na Peči!" ~Anica je pogledala
919 34|             je odkraljevala krošnja na Peči in zakraljevala je
920 34|    zakraljevala je izgnana rodovina na zemlji očetov in dedov.
921 34|             zelo gluha in je ostala na Peči. ~* * * ~Minilo je
922 34|          Sezidal si je hišo, prišel na Peč kamor se je Jerica vrnila ,
923 34|             slabo. Rahlo se opiraje na moža je napol sedela napol
924 34|           so ji oči venomer gledale na Šmarno goro. Tako sta se
925 34|            nekam trdovratno pred se na konja. ~"Ničesar ne boš
926 34|       takega govoriš!" In mislil je na komarje, ki naj napravi
927 34|            da ni nobene večje sreče na svetu kakor slovo, slovo
928 34|        ostal v njegovem srcu spomin na njo, da ji niti zadnje prošnje