Chapter

 1 1 |     sem rekla, zdaj mi je žal. Hudo mi je bilo. Juri! Ti ne
 2 1 |   delala in potrpela. In če bo hudo, Juri, zanesla se bom nate.
 3 3 |       In kadar mu je bilo prav hudo, je vtegnil vzklikniti: "
 4 4 |    imaš ti rada. In zato mi je hudo. Še te želje ti ne morem
 5 5 |       po zimi, po zimi je šele hudo. Vsi prsti otečejo, in še
 6 5 |        je rekla: "Ali imaš kaj hudo dela?" ~"Že gre," je pripomnil
 7 6 |      kaj očitam, ne, Juri. Ali hudo mi je, in tako ti hočem
 8 6 |     slep in gluh. A meni je to hudo," je zastokala. Ali po kratkem
 9 8 |  odredila in da je Anici morda hudo. Ali zakaj potem ne govori,
10 8 |      morda tudi vse to ni tako hudo. Ali kar še ni, še vse lahko
11 14|        glava ga je bolela tako hudo, da je s težavo prenašal
12 15|   močno trpel, ali ti je močno hudo?" ~Mimo osinelih ustnic
13 15|      Še vprašaš, če mi je bilo hudo! Sela je na parobek in bulila
14 16|  Zalokar!" nadaljuje Jernač. ~"Hudo se je mučil, želel si je
15 16|      umrl, Juri je umrl. To je hudo! Juri je umrl. Čudno vendar,
16 18|   katerim tožijo, prikimajo: ~"Hudo je, hudo, če je bolnik v
17 18|  tožijo, prikimajo: ~"Hudo je, hudo, če je bolnik v hiši." In
18 19|        bila!" ~Marjanica se je hudo razjezila in dejala: "Radoveden
19 20|  miruje, kot bi ne vedel, kako hudo ji de ta večni: bum, bum,
20 21|      samo na papirju. In to je hudo zjezilo Katro. ~Komaj se
21 22|    umaknil. Zakaj Neža je bila hudo srdita in z grabljami je
22 23|      misli: "Ali neki ve, kako hudo mi je bilo? Ali neki ve,
23 27|    Jerica! Moj Jurče je bolan. Hudo sem ti storila, ko si zbolela.
24 27|       je govorila, "kako je to hudo!" ~"Hudo!" je ponovil Luka
25 27| govorila, "kako je to hudo!" ~"Hudo!" je ponovil Luka in gledal
26 27|   pojdi, in mu povej, da mi je hudo, hudo!" ~Vse, kar se je
27 27|       mu povej, da mi je hudo, hudo!" ~Vse, kar se je še nadalje
28 29|        slučaj Tomaža od nekod. Hudo zanikaren je bil postal
29 32|        Lepo bo še. Kadar ti je hudo, se pa na me spomni!" Tedaj